Benetke, 1. del

avgust 31st, 2010

Benetke, v nedeljo.

Še nekaj morskih slik. Od terminala Tronchetto, po kanalu della Guidecca, do Giardini della Biennale Internazionale del arte.

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

DJ Umek in Simobilov Žur z razlogom

avgust 28th, 2010

DJ Umek in Simobilov Žur z razlogom. Letos že sedmi in moj četrti. Tokrat v družbi otrok in najljubšega.

Beri naprej »

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Soline

avgust 27th, 2010

Črički na telefoninu so čričkali že ob petih zjutraj. Vem, vstati tako zgodaj na počitnicah je noro. Ampak še bolj noro je, kaj vidiš ob takih urah. Recimo čudovito prebujanje dneva. Ja, spet.

Ali pa več kot  sto zajcev (seveda ne vseh hkrati), ki ti šibajo čez cesto in tečejo pred tvojimi žarometi namesto stran pred teboj in potem bremzaš, da kakšne te lušne puhaste dolgouhe žverce ne bi slučajno povozila.

Potem, sem še rahlo v komi prišla po cesti na vrh in pogledala dol na mestece Pag, ko je bilo še v temi in tja proti vetrnicam na pobočju, ki so se že belile v vstajanju novega dneva. Burja je mrzlo vlekla, zavila sem se v jopico in skušala držat fotoaparat pri miru, ko me je prestrašila čreda ovac, ki se je nenadoma pojavila iz polteme.

Moj jutranji cilj so bile tokrat paške Soline. Še pred soncem in dnevom ujete v objektiv, štiri kilometre in pol vodnih bazenov, blata, zanimivega rastlinja in ptic. Ter spet polno zajcev.

V hipu, ko je sonce pogledalo iza hriba, je veter utihnil. In nenadoma je postalo vroče. Še zadnji pogled od kolegijalne crkve sv. Marije in ugibanje, kaj pomenijo napisi in potem nazaj v turistični geto, še pred osmo. Kava in zajtrk. To je bil dan.

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Pagastično

avgust 26th, 2010

Tudi v urbanistično zanikrnem, skoraj getovskem, otoškem naselju, polno razprodanih apartmajev, potečih se turistov z nevzgojeno mularijo, vreščečimi sosedami z ogromnimi sončnimi očali in malimi belimi pudlji, se najde kaj lepega. Enkrat moram pridet sem pozimi. Pa morje imam res rada. Z obale.

Jutranji potepi pod vihravimi oblaki, v družbi malega radovednega jazbečarja. Popoldanska ustvarjanja otrok. Vrvež v malem pristanišču.

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Ribiči veliki

avgust 25th, 2010

Skušala sem ujeti jutranji vrvež v pristanišču. Poglej:

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Ribiči mali

avgust 24th, 2010

Otroci so odkrili novo strast: ribolov. Tako zelo jih je zagrabilo, da so neko jutro vstali že ob pol šestih, čisto sami in čisto tiho, da ne bi zbudili naju z najmlajšo. Pripravili so si zajtrk, si umili zobe (vrhunski dosežek, ker ponavadi jim moram ornk težiti!), presenetljivo vzeli tudi jopice, ker je bilo frišno jutro ter izginili.

Nekaj ur kasneje.

V vaškem pristanišču, kjer so strastno lovili ribe. Skupaj smo jih našteli kar 37, veliko manjših je letelo nazaj v vodo in k življenju, druge so bile planirane za na gradelo, a žal jih nismo uspeli pripaliti. Pa drugič.

Poklikaj sličice, da se povečajo, nato pa z miško švigni po desnem ali levem robu slike.

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Počitnice so za počitnarjenje

avgust 23rd, 2010

Presenetljiv dopust. Ko sem tehtala, ali naj prišparam zadnje dni dopusta za novembrsko surfarijo v Dahabu ali naj izkoristim priložnost, ki so nam jo prijazno ponudili prijatelji, nisem dolgo premišljevala. Še en teden na morju z otroki, čeprav tokrat sama in brez prevoznih sredstev za pobeg, je bil kljub vsemu predragocen.

In tako je bilo potem, vsak dan: plaža – kuča, kuča – plaža. Zame, ki soooovražim plažo, vrhunski dosežek. Tunkanje in čofotanje z otroki je bilo pravzaprav zabavno. Mala je zdaj že boljša plavalka, osvojila pa je tudi skoke s pomola. Voda je bila ledena in alergija na sonce me je spet zdelala, pakajpol.

Beri naprej »

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Die Frau Ohne Schatten

avgust 13th, 2010

Je glasba in je Glasba. Je opera in je Opera. So simfoniki in Simfoniki. Je petje in je Petje. Je Strauss in so Straussi.

Ko sem nekje sredi junija dobila prijazen mail z Renderspacea, kjer so ga napisali v imenu Festivala Ljubljana, da me vabijo na obisk katere od prireditev Festivala Ljubljana, nisem kaj dosti pomišljala. Odločala sem se le med Pandurjevo predstavo in opero. K sreči je prevladala ljubezen do slednje, ker je Pandurjeva predstava potem itak odpadla. Izbrala sem Ženo brez sence, ogledala pa sem si jo včeraj.

Če kdaj omenim, da obožujem opero, mi ljudje pogosto odgovorijo, da se jim zdi grozna: pevke da kričijo in sopihajo, statično stojijo na odru in teatralno brišejo solze ali pa da so zgodbe nerazumljive in da traja predolgo. Zanimivo. Res je, da v lajfu nisem videla veliko oper (ampak to stanje se bo močno spremenilo v prihodnje), nazadnje čudovite Renske nimfe, prej pa doooolgo časa nič, vmesne posamezne arije ne štejejo, pa vendarle se mi zdij zgodbe preproste in občudujem pevke, ki lahko pojejo s tako čistim sopranom po štiri ure skupaj. In se naučijo vsa ta besedila v tujem jeziku (ta je bila v nemščini) na pamet. Resno občudujem!

Toda, okej, ker pojem v zboru (in zdaj celo že ločim terce), si vzamem včasih lahko tudi en mičkeno pravice, da sodim o pevskih sposobnostih drugih. Ne v primerjavi z mojimi, da ne bo pomote.

Beri naprej »

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Copy Cats

avgust 9th, 2010

Pablo Picasso je rekel, da slabi umetniki kopirajo, dobri pa kradejo.

Pravijo, da delaš dobro, če te kopirajo. Še posebej, ko ugotoviš, da so kopije blede v primerjavi z originalom.

Kaj je pravzaprav kopiranje, je diskutabilno. Če nekdo napiše svoj prispevek in objavi svoje slike, ki pa temeljijo na enakem ali zelo podobnem konceptu nekoga drugega, je to potem tudi kopiranje ali samo nadgradnja (boljša ali slabša) neke ideje? Če preučim neko izvedbo spletne strani (recimo velika slika v ozadju) in z nje poberem najboljše fičrje in ideje, je to kopija ali je to pač sprejemljivo, ker tako delajo vsi in sledimo trendom?

Beri naprej »

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Ljubljanski Nebotičnik

avgust 7th, 2010

Prijeten večer, še z vonji po nevihti. Nežen dež, ki še rosi. Luči, ki se prižigajo. Svojeglavo dvigalo. Stopnišče v zlatem rezu. Retro ambient. Brezalkoholni coctail iz kokosovega sirupa in ananasovega soka. Mesto, ki hiti spodaj. Lepo. D# G# D# B F# C# D#m G# C#

(klikni za večjo sliko)

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Surfarija tapiserija

avgust 5th, 2010

Letošnja surfarija je bila fantastična. V dnevniku imam zabeleženih kar osemnajst dni. Od tega nekajkrat tudi 2x dnevno in le dva dneva počitka. Tudi “foto ulov” je bil surfastičen.

Do naslednjega leta moram nujno našparat za eno free-ride jadro in dober teleobjektiv. Pa še stativ. In novi neopren. In prebrati vse od Scotta Kelbyja. Eh.

Surfarski zapiski, per partes, iz počitniškega dnevnika. Pozor: dolgo in dolgočasno.

Beri naprej »

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Barve in barvice, okus počitnic

avgust 4th, 2010

Tokrat pa brez besed. Naj pripovedujejo barve in barvice. Tvoja domišljija (saj veš d-o-m-i-š-l-j-i-j-a) pa naj naplete zgodbe ob slikah.
Klikni na eno od slik za galerijo, zdaj dela.

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Jutranja zarja

avgust 3rd, 2010

Zadnja iz serij jutranjih potepanj po otoških vaseh je tale.

V jutranji zarji, ko barve oživijo.

Beri naprej »

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Pitve

julij 29th, 2010

Nadaljevanje serije počitniških fotosešnov. Pitve.

Vasica, mimo katere smo se ponavadi samo vozili in ne izgleda nič posebnega.  V njej pa se skrivajo mala presenečenja.

Pitve11

Koga ne bi zamikal zajtrk na taki terasi, s pogledom na morje? 

Beri naprej »

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Vječno u ljubavi združeni

julij 27th, 2010

Moraš bit malo prffijufiju, da greš na dopustu vstat ob petih zjutraj, da še pred sončnim vzhodom ujameš čudovito svetlobo na vaškem pokopališču. Dodatno si prismojen tudi, če sploh greš na pokopališče, ne da bi šel na pogreb ali obiskat grobove svojcev. Vem.

pokopalisce7

Beri naprej »

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Humac, drugič

julij 26th, 2010

V Humac smo šli še enkrat. Tokrat na fantastično kulinarično popotovanje v Franičevićevo Konobo, ki daje vasici življenje.

Humac_2

Neverjetno, kako se tukaj dobro počutim.

Beri naprej »

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Barčica po morju plava

julij 24th, 2010

Druga beseda naše najmlajše, pred leti, je bila “laaaadja”, na morju seveda.

Na počitnice gremo tako, da se z avtomobilom odpeljemo do Reke, tam pa na trajekt Marko Polo. Kar je otrokom cel žur. Spimo v spalnih vrečah na palubi in se zjutraj zbudimo spočiti v Splitu.

Midva pa obujava spomine na stare čase, ko sva z nahrbtniki vandrala ob Jadranu in se vozila s staro damo Liburnijo in gledala zvezdne utrinke.

Večer na Reki, pogled z ladje

Luka_Rijeka_ts

Beri naprej »

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook

Get Adobe Flash playerPlugin by wpburn.com wordpress themes