hirkani

Danes je bil fajn dan za to (pa še vikend brez najljubšega je), da smo  šli v muzej. Tokrat je bil naš cilj Slovenski etnografski muzej, ljubkovalno SEM. Priznam, mene je najbolj mikala razstava o Cockti.

Status in ritual

Čeprav so se otroci zjutraj pri zajtrku upirali predlogu o obisku muzeja, ter se glasno in nejevoljno pridušali, da je to “cela beda” in “brezveze” ter da sem grozna mami, ki jih sili v muzeje.

Sploh tavelik je godrnjal, da je zgodovina brez zveze in me najmanj dvajsetkrat vprašal, zakaj da mora it gledat stare dolgočasne in bedne reči.

(več …)

Twitter Facebook

Benetke, v nedeljo.

Še nekaj morskih slik. Od terminala Tronchetto, po kanalu della Guidecca, do Giardini della Biennale Internazionale del arte.

Twitter Facebook

DJ Umek in Simobilov Žur z razlogom. Letos že sedmi in moj četrti. Tokrat v družbi otrok in najljubšega.

(več …)

Twitter Facebook

Črički na telefoninu so čričkali že ob petih zjutraj. Vem, vstati tako zgodaj na počitnicah je noro. Ampak še bolj noro je, kaj vidiš ob takih urah. Recimo čudovito prebujanje dneva. Ja, spet.

Ali pa več kot  sto zajcev (seveda ne vseh hkrati), ki ti šibajo čez cesto in tečejo pred tvojimi žarometi namesto stran pred teboj in potem bremzaš, da kakšne te lušne puhaste dolgouhe žverce ne bi slučajno povozila.

Potem, sem še rahlo v komi prišla po cesti na vrh in pogledala dol na mestece Pag, ko je bilo še v temi in tja proti vetrnicam na pobočju, ki so se že belile v vstajanju novega dneva. Burja je mrzlo vlekla, zavila sem se v jopico in skušala držat fotoaparat pri miru, ko me je prestrašila čreda ovac, ki se je nenadoma pojavila iz polteme.

Moj jutranji cilj so bile tokrat paške Soline. Še pred soncem in dnevom ujete v objektiv, štiri kilometre in pol vodnih bazenov, blata, zanimivega rastlinja in ptic. Ter spet polno zajcev.

V hipu, ko je sonce pogledalo iza hriba, je veter utihnil. In nenadoma je postalo vroče. Še zadnji pogled od kolegijalne crkve sv. Marije in ugibanje, kaj pomenijo napisi in potem nazaj v turistični geto, še pred osmo. Kava in zajtrk. To je bil dan.

Twitter Facebook

Tudi v urbanistično zanikrnem, skoraj getovskem, otoškem naselju, polno razprodanih apartmajev, potečih se turistov z nevzgojeno mularijo, vreščečimi sosedami z ogromnimi sončnimi očali in malimi belimi pudlji, se najde kaj lepega. Enkrat moram pridet sem pozimi. Pa morje imam res rada. Z obale.

Jutranji potepi pod vihravimi oblaki, v družbi malega radovednega jazbečarja. Popoldanska ustvarjanja otrok. Vrvež v malem pristanišču.

Twitter Facebook

Otroci so odkrili novo strast: ribolov. Tako zelo jih je zagrabilo, da so neko jutro vstali že ob pol šestih, čisto sami in čisto tiho, da ne bi zbudili naju z najmlajšo. Pripravili so si zajtrk, si umili zobe (vrhunski dosežek, ker ponavadi jim moram ornk težiti!), presenetljivo vzeli tudi jopice, ker je bilo frišno jutro ter izginili.

Nekaj ur kasneje.

V vaškem pristanišču, kjer so strastno lovili ribe. Skupaj smo jih našteli kar 37, veliko manjših je letelo nazaj v vodo in k življenju, druge so bile planirane za na gradelo, a žal jih nismo uspeli pripaliti. Pa drugič.

Poklikaj sličice, da se povečajo, nato pa z miško švigni po desnem ali levem robu slike.

Twitter Facebook

Presenetljiv dopust. Ko sem tehtala, ali naj prišparam zadnje dni dopusta za novembrsko surfarijo v Dahabu ali naj izkoristim priložnost, ki so nam jo prijazno ponudili prijatelji, nisem dolgo premišljevala. Še en teden na morju z otroki, čeprav tokrat sama in brez prevoznih sredstev za pobeg, je bil kljub vsemu predragocen.

In tako je bilo potem, vsak dan: plaža – kuča, kuča – plaža. Zame, ki soooovražim plažo, vrhunski dosežek. Tunkanje in čofotanje z otroki je bilo pravzaprav zabavno. Mala je zdaj že boljša plavalka, osvojila pa je tudi skoke s pomola. Voda je bila ledena in alergija na sonce me je spet zdelala, pakajpol.

(več …)

Twitter Facebook

Je glasba in je Glasba. Je opera in je Opera. So simfoniki in Simfoniki. Je petje in je Petje. Je Strauss in so Straussi.

Ko sem nekje sredi junija dobila prijazen mail z Renderspacea, kjer so ga napisali v imenu Festivala Ljubljana, da me vabijo na obisk katere od prireditev Festivala Ljubljana, nisem kaj dosti pomišljala. Odločala sem se le med Pandurjevo predstavo in opero. K sreči je prevladala ljubezen do slednje, ker je Pandurjeva predstava potem itak odpadla. Izbrala sem Ženo brez sence, ogledala pa sem si jo včeraj.

Če kdaj omenim, da obožujem opero, mi ljudje pogosto odgovorijo, da se jim zdi grozna: pevke da kričijo in sopihajo, statično stojijo na odru in teatralno brišejo solze ali pa da so zgodbe nerazumljive in da traja predolgo. Zanimivo. Res je, da v lajfu nisem videla veliko oper (ampak to stanje se bo močno spremenilo v prihodnje), nazadnje čudovite Renske nimfe, prej pa doooolgo časa nič, vmesne posamezne arije ne štejejo, pa vendarle se mi zdij zgodbe preproste in občudujem pevke, ki lahko pojejo s tako čistim sopranom po štiri ure skupaj. In se naučijo vsa ta besedila v tujem jeziku (ta je bila v nemščini) na pamet. Resno občudujem!

Toda, okej, ker pojem v zboru (in zdaj celo že ločim terce), si vzamem včasih lahko tudi en mičkeno pravice, da sodim o pevskih sposobnostih drugih. Ne v primerjavi z mojimi, da ne bo pomote.

(več …)

Twitter Facebook

Letošnja surfarija je bila fantastična. V dnevniku imam zabeleženih kar osemnajst dni. Od tega nekajkrat tudi 2x dnevno in le dva dneva počitka. Tudi “foto ulov” je bil surfastičen.

Do naslednjega leta moram nujno našparat za eno free-ride jadro in dober teleobjektiv. Pa še stativ. In novi neopren. In prebrati vse od Scotta Kelbyja. Eh.

Surfarski zapiski, per partes, iz počitniškega dnevnika. Pozor: dolgo in dolgočasno.

(več …)

Twitter Facebook

Tokrat pa brez besed. Naj pripovedujejo barve in barvice. Tvoja domišljija (saj veš d-o-m-i-š-l-j-i-j-a) pa naj naplete zgodbe ob slikah.
Klikni na eno od slik za galerijo, zdaj dela.

Twitter Facebook

Zadnja iz serij jutranjih potepanj po otoških vaseh je tale.

V jutranji zarji, ko barve oživijo.

(več …)

Twitter Facebook

Nadaljevanje serije počitniških fotosešnov. Pitve.

Vasica, mimo katere smo se ponavadi samo vozili in ne izgleda nič posebnega.  V njej pa se skrivajo mala presenečenja.

Koga ne bi zamikal zajtrk na taki terasi, s pogledom na morje? 

(več …)

Twitter Facebook

V Humac smo šli še enkrat. Tokrat na fantastično kulinarično popotovanje v Franičevićevo Konobo, ki daje vasici življenje.

Neverjetno, kako se tukaj dobro počutim.

(več …)

Twitter Facebook

Dopustniške reminiscence, prvič. Velika drama s pajkom in strašno fotogenično gosenico (ja, spet). Sivka za živce. Modro nebo ter skuterja lačen osel.

Dopoldan smo se šli z najljubšim in malo malo potepat. Taveliki trije so smučali na vodi in ostali doma, well, na čolnu. Well, na štriku so jih vlekli za čolnom.

Pofirbcat smo šli v vasico Humac, menda je v bližini fantastična jama, špilja. Ogled vasice Humac je bil vreden vsakega kilometra po ozki, ovinkasti cesti. Taki glih za bruhat, ti rečem.

(več …)

Twitter Facebook

Pravijo, da ima vsaka kraška vas svojo zgodbo. Veliko polje je majhna vasica na Krasu, v občini Sežana.

V vasici je spomenik narodni junakinji Mihaeli Škapin Drini, ki je pri rosnih enaindvajsetih dala življenje za svobodo

Tam, pri njenem belem spomeniku, je bila to nedeljo tradicionalna proslava.

Ampak Veliko polje ni samo majhna vasica s spomenikom padli junakinji.

(več …)

Twitter Facebook

Izštekani Kombinat je bila radijska oddaja, ki smo jo posnele Kombinatke in gostje, v petek zvečer na Valu 202.

Oddajo, dokler je gor, lahko poslušaš tukaj.

Jure Longyka se je odlično pripravil. Ko sta se prižgali rdeči luči za neposreden prenos in snemanje ob robu studia, je sedel pred tale ogromen, tapravi, radijski mikrofon:

(več …)

Twitter Facebook

Poslušaj napovednik: Kombinat – izstekani – spot – z vabilom.

Se slišimo in/ali vidimo na 2. programu Radia Slovenije, na Valu 202, v petek, 18.6.2010 ob 22.30, v oddaji Izštekani Kombinat.

K sodelovanju smo povabile tudi goste. Pridružili se nam bodo Ksenija Jus, Drago Mislej Mef, Jani Kovačič, Aleš Hadalin, Same babe in Jerica Mrzel.

Vidimo zato, ker bo v studiu 14 Radia Slovenije dobrodošlo tudi občinstvo. Če si želiš dogodek ogledati, se prosim imensko prijavi na izstekani@rtvslo.si.

V petek, 18. junija 2010, ob 22.30 na Valu 202.

Več o oddaji je tukaj.

Povezave: spletna stran kombinatke.si in Izštekani na Facebooku.

Prosim, da vest  o oddaji širite naprej. Novinarji se lahko akreditirate za poročanje iz zakulisja. Dodatne informacije: jure.longyka@gmail.com, grega.peterka@rtvslo.si ali po telefonu 041-675-416 (Grega Peterka) ali 01/256-38-32 (Jure Longyka).

Twitter Facebook