Umetnost peke kruha

Kamenko bi rad spekel kruh.

Problem z recepti je, da jih ponavadi napišejo tisti, ki to stvar počnejo večkrat in potem se jim določene stvari zdijo čisto samoumevne in uporabljajo izraze, ki so njim domači. Začetniki pa… ahja…

Pri nas doma smo kruhožeri. Šestčanska družina ga dnevno pomlatimo znatne količine, tudi zraven krompirja, ali pa kar samega, če je svež in hrustljav – samo da je. A si predstavljate en spodoben golaž, pa da ni kruha zraven? Na-a! Kruh kupujemo, pa tudi pečemo doma. Zadnje čase naš strojček za peko kruha užaljeno čemi v kotu omare, ker je tisti kruh, ki je na roke zamesen in spečen v pečici boljši.

Nimam se za strokovnjakinjo peke kruha in še vedno mi ni čisto jasno, kakšni zapleteni kemični procesi potekajo med mesenjem in peko tega nepogrešljivega živila. Ampak v osmih letih, ko sem pekla brezglutenski kruh za starejšo hčerko, sem osvojila nekaj zakonitosti in fint, ki zelo prav pridejo. Ker spečt kruh brez glutena, je pa res umetnost, pa se čisto nič ne važim. Kar poskusite!

Že dolga leta nazaj sem napisala en članek, ki se je nato leta selil po spletu in že izgubil prvotno avtorstvo, pa nič ne de. Če je komu v pomoč in razjasni skrivnosti peke kruha, je ravno prav super in bo zdaj objavljen tudi tule.

Torej…

UMETNOST PEKE KRUHA

Najprej raw facts, da nekje začnemo… Kruh je energijsko živilo. Ima 45-50% ogljikovih hidratov in 8-9% beljakovin, zato ga lahko uživamo večkrat dnevno. Osnovne sestavine kruha so: MOKA, VODA, SLADKOR, SOL in KVAS.

Priporočam, da začneš s peko kruha najprej z belo moko, šele kasneje postopoma poskušaj tudi s polnozrnatimi vrstami moke. Z vajo se boš počasi naučil speči dober kruh tudi povsem brez bele moke. Uporaba ‘trde’ moke pri peki kruha je dobra zato, ker vsebuje več beljakovin in je tak kruh tudi okusnejši.

VODA

Voda je tista, ki v kruhu ‘aktivira’ beljakovine. Heh, tega še vedno ne razumem, ampak zihr je kul. Za peko kruha ne potrebuješ posebne vode, razen če je voda iz vodovoda močno klorirana, kar lahko oslabi učinkovanje kvasa. Če imaš take težave, je najbolje, da uporabljaš prekuhano vodo.

Količino vode lahko zamenjaš tudi z drugimi tekočinami: mlekom, jogurtom, vodo v kateri se je kuhal krompir, vodo v kateri se je kuhala zelenjava, sadnimi (za sadni kruh) in zelenjavnimi sokovi. Če za peko kruha uporabljaš mleko, naj bo le to surovo (nepasterizirano), ker pasterizacija uniči encime, ki so potrebni za ‘sodelovanje’ s kvasom. Pomembno je, da pri izdelavi testa uporabljaš mlačno vodo, ker se škrob v mrzli vodi ne topi.

KVAS

Kvas je tisti, ki je vedno kriv za polomije in povzroči, da kruh vzhaja (naraste). Kvas daje kruhu značilen okus. Testo, ki dolgo in počasi vzhaja, da okusen, mehak, rahel in bogat kruh. Če kruh vzhaja premalo časa, bo imel premočan okus po kvasu. To pa zato, ker le dolgo, počasno vzhajanje testa res omogoči, da kvas razvije popoln okus, da ‘poje’ ves škrob v moki in ga pretvori v ogljikov dioksid in etilni alkohol.

Kvas dobimo v različnih oblikah. Posušeni kvas v vrečkah je vedno na zalogi in pri roki, če se nam ne da laufat v trgovino po svežega. A najboljši kruh se speče iz svežega kvasa, tistega v kockah. Pri tem bodi pozoren na rok uporabe. Kvas, ki je prestar in nepravilno shranjen, ni več ‘aktiven’. Ali je kvas še dober, ugotoviš tako, da zamešaš v skodelici majhen košček kvasa s toplo vodo in sladkorjem in počakaš nekaj minut. Če se bo mešanica začela peniti in delati mehurčke, potem je kvas dober. Najboljši pogoji za razvoj kvasnic so pri temperaturah od 30 do 35°C. Zato je sobna temperatura sestavin in mlačna voda tako pomembna.

SOL

Sol doda kruhu okus. Najboljša je morska sol, saj vsebuje še rudnine in minerale. Sol je tista, ki ‘regulira’ rast kvasa, zato nikoli ne smeš dati vseh sestavin hkrati v posodo. Kruh iz polnozrnate ali graham moke je okusnejši z malo več soli.

SLADKOR

Sladkor pomaga pri aktiviranju kvasa. Brez sladkorja bi kvas potreboval precej več časa, da začne predelavo škroba v moki in tako bi bil čas vzhajanja testa precej daljši. Uporabljaj tekoča sladila (javorjev sirup, med, razne melase) ali kristalizirane sladkorje (rjavi, trsni sladkor).

MEŠANJE

Vse sestavine morajo biti sobne temperature, kajti če so prehladne, kvas ne bo narasel. No, kvas lahko vzameš tudi direktno iz hladilnika, če uporabiš toplo vodo. Ko mešaš testo, se začne proces razpletanja (huh?) beljakovin v moki s pomočjo vode. Sestavine vedno mešamo v pravilnem razmerju in zaporedju, tako da vzpostavimo najboljše pogoje za razvoj kvasnic. Mešanje testa je veliko več kot samo kombiniranje sestavin. A kakšno je pravilno razmerje? Prosim, glej spodaj, kjer so recepti.

MESENJE

Mesenje testa zgradi ‘mrežo beljakovin‘ v kruhu. Na začetku mesenja je testo packasto in lepljivo, a bolj ko ga mesiš, bolj prožno in nežno postaja. Prožnost testa ti pove, da so beljakovine močne (heh, mislim povezane) in enakomerno porazdeljene po testu.

Kako veš, da je testo pravo? Takrat, ko je na dotik podobno in je tudi videti kot dojenčkova ritka. Poskusi in pobožaj testo. Obstaja več načinov mesenja testa. Ponavadi kepo testa z obema dlanema pritiskaš navzdol in stran od sebe, nato obrneš in ponavljaš postopek. Ja, prve runde fašeš musklfibr. Mesenje testa ročno naj traja najmanj 5 do 8 minut ali najmanj 200 pritiskov. Ajt, približno no. Zakaj toliko ne vem, ampak tako je rekla moja babica ko je bila še živa in njej kruh iz krušne peči je bil božanski. Testa ne moreš preveč zamesit, če mesiš ročno. Lahko pa ga pokvariš, če ni zameseno dovolj.

VZHAJANJE

Vzhajanje je proces, ko kvas dobesedno poje škrob s pomočjo sladkorja in pri tem ustvari ogljikov dioksid in etilni alkohol ali – ahem, bolj strokovno: v kruhu med vzhajanjem potekajo procesi alkoholnega fermentativnega vrenja, ki imajo vpliv na okus in vonj kruha. Hik! Kvasnice predelajo glukozo v alkohol etanol in ogljikov dioksid.

Pomembno je, da vzhajanje testa dobro nadzoruješ. Če kruh vzhaja prehitro, ne bo imel dobrega okusa. Če vzhaja preveč ali premalo, boš imel na koncu pečen hišni predpražnik.

Recepti spodaj uporabljajo bolj počasno, dolgo in tudi hladno vzhajanje pri sobni temperaturi okoli 21°C. Pri nas doma je ponavadi topleje, pa vzhajanje poteka manj časa.

Torej, še enkrat: vzhajanje je preprosto – hladnejša kot je okolica in sestavine, dlje traja in obratno. Vsekakor naj vzhajanje testa ne traja manj kot pol ure. Kako veš, da je testo vzhajano ravno prav? V testo vtakneš prst: če se masa ne zvrne nazaj in v testu ostane luknjica, je testo pravšnje. Če se testo zvrne samo vase, je preveč vzhajano. Bodo pa kaolepinje.

PEČENJE

Pečenje pretvori tale znanstveni eksperiment v čudovito dišeč in okusen hlebec kruha. Kvas v testu, zaradi toplote pečice, ponovno vzhaja. Peka otrdi ‘mrežo beljakovin’, tako da kruh postane visok in poln majhnih zračnih mehurčkov, ki ga naredijo rahlega. Ko je v procesu peke ves kvas ‘porabljen’, se razvije izrazit kvašen okus in vonj. V kuhinji takrat značilno zadiši.

Kako veš, da je kruh dovolj pečen? To je odvisno od pečice in velikosti hlebca ali štruce. Večji hlebec rabi daljšo peko kot majhne žemljice ali paličice. Kako najlažje ugotoviš ali je kruh dovolj pečen? Takrat, ko zadiši, ga vzameš iz pečice in s prstom potrkaš po dnu. Če votlo zadoni, je pečen. Če še ne zveni votlo, peko podaljšaš za nekaj minut.

Če ob peki kruha v pečico priložiš še posodo z vodo, bo kruh imel bolj hrustljavo skorjico.

Temperature peke so odvisne od vrste pečice (ali programa). V ventilacijski pri 180°C, drugače nekje pri 200°C – 225°C. Zanimivo, kljub visoki tempraturi pa pri peki temperatura v sredici kruha ni višja od 100°C. Zato spore mikrobov preživijo in se kasneje lahko spet aktivirajo.

OHLAJANJE

Ko kruh vzameš iz pečice, ga zavij v čisto kuhinjsko krpo in ohladi na rešetki. S takim hlajenjem preprečiš, da se kruh zmoči na dnu in postane lepljiv. Kruh mora biti res hladen, preden ga razrežeš, drugače se ti bo lepil na nož in razpadal. Ampak, ahem, veeeem: najboljši je še topel, ko se kar topi v ustih, veeeem. Zato ga naši kar lomijo.

Zdaj pa: navali!

Peka kruha ni hudo zapletena, potrebuje pa veliko pozornosti. Če ti v prvih poskusih ne uspe, ne obupaj: vaja dela mojstra. S časom boš dobil občutek zanj, zagotovo.

OSNOVNI RECEPT ZA KRUH

2 skodelici tople vode, 1 žlička javorjevega sirupa ali 1 žlica rjavega sladkorja, 1/3 zavojčka kvasa, 5 skodelic bele moke, 1 skodelica polnozrnate moke, 1 žlička soli, 1 žlica olja ali stopljenega masla. Skodelica ima cca 2,5 dcl.

1. V veliki skledi zmešaj toplo vodo in sladilo (javorjev sirup ali sladkor). Dodaj zdrobljen kvas in ga zmešaj z vodo. Pustite stati približno 5 minut. Če je kvas dober in aktiven, se bodo naredili mehurčki.
2. Počasi v mešanico vode dodajaj moko in sproti mešaj z leseno kuhalnico. Ko dodaš prvi dve skodelici, zamešaj sol, nato dodaj preostalo moko. Če je testo presuho, dodaj malo vode, če je premokro, dodaj moko.
3. Dobro mesi najmanj 5 do 8 minut. Pri tem testo in delovno površino še sproti posipaj z malo moke, da se ne lepi.
4. Položi kepo testa v naoljeno skledo in pokrij s kuhinjsko krpo. Pusti kruh vzhajati. Testo lahko daš v zaprti posodi tudi v hladilnik, da počasi vzhaja čez noč.
5. Splošči vzhajano testo in naredi dva hlebčka ali dve štruci. V pekač (jaz uporabljam približno 30cm dolge ozke modele) položi peki papir, nanj pa kruh in na toplem (sobna temperatura) naj vzhaja še pol ure. Pazi, da v tej točki vzhajanja nimaš odprtih oken, da se kruh ne ‘prehladi’ (tako je zabičala moja babica). Segrej pečico na 200 °C.
6. Kruh položi v pečico in zmanjšaj temperaturo na 180°C. Peči 20 do 30 minut oziroma dokler kruh ni pečen. Tok, tok!

PICA

1 enoto osnovnega testa za kruh (zgoraj), 7 žlic olivnega olja, 4 stroki česna, 1/2 žličke origana, 1/2 žličke bazilike, 2 dcl paradižnikove omake, sol in poper po okusu in 2 skodelici mehkega sira

1. Narediš osnovno testo za kruh, v katero dodaš še 4 žlice olivnega olja. Olje takrat, ko dodaš sol. Pustiš vzhajati kot v osnovnem receptu.
2. Pripraviš omako. Zdrobiš česen in ga eno minuto pražiš na 3 žlicah olivnega olja. Dodaš origano in baziliko, pečeš 15 sekund (ajt, tu negdje), nato zaliješ s paradižnikovo omako, soliš in popraš. Na srednjem ognju kuhaš 15 minut. Preden zliješ omako na testo za pico, naj se malo ohladi.
3. Segreješ pečico na 220 °C, zvaljaš testo v obliko in velikost pekača. Pekač namažeš z oljem in narahlo potresseš z moko, nanj položiš testo. Na testo zliješ omako in na koncu potreseš še sir.
4. Pečeš v pečici največ 15 minut, toliko, da je testo na dnu in robovih rahlo rjavo in sir dobro stopljen ter mehurčkast.

Če ti ostane kaj testa, ga lahko oblikuješ v žemljice ali palčke in spečeš poleg pice.

KRUHOVE PALIČICE S SEZAMOM

1 enoto osnovnega testa za kruh (zgoraj), 4 žlice masla, 4 žlice sezamovih semen

1. Zamesiš osnovno testo in ga vzhajaš.
2. Testo razdeliš na več manjših kroglic in jih s prsti zvaljaš v približno 10 cm dolge paličice s premerom 1 cm. Namažeš jih s stopljenim maslom in povaljaš v sezamovih semenih.
3. Pekač pokriješ s peki papirjem, paličice položiš nanj, med njimi naj bo najmanj 3 cm prostora.
4. Pečeš 10 minut pri 180 °C.

DRUGE MOŽNOSTI

Možnosti za pripravo kruha je ogromno. Peka in priprava kruha je lahko zelo domiselna. Poleg tega, da kruhu lahko dodaš druge sestavine (druge vrste moke, kosmiče, razna semena, jajca, mleko, jogurt, sladila, suho sadje.), lahko testo tudi oblikuješ na veliko različnih načinov (hlebci, štruce, žemljice, pletenice, paličice, preste, razne živalske oblike, srčki, kolački, črke, številke…), pri tem nadvse uživajo otroci.

Pa dober tek!

23 komentarjev na “Umetnost peke kruha”

  1. Kamenko pravi:

    ohohoh… Karmen, to je prav lepo rojstnodnevno darilo (saj nimam rojstnega dne, a domnevam, da bom do takrat obvladal :o). Hvala puno za trud in čas, bi pa vseeno imel še vprašanje:
    Pišeš: “Pomembno je, da vzhajanje testa dobro nadzoruješ.”
    Vprašanje: Kako? Stojiš zraven in srepo gledaš? In mi lahko svetuješ, kaj narediš, če gre kljub strogemu nadzoru kaj narobe?
    Hvala za pojasnilo :o)

  2. Pika pravi:

    ;) Jaz pa sploh ne kompliciram glede toplote in podobnega – enostavno “zmečem” skup (kvas neposredno zamesim, nič predhodnega “vzhajanja”, pa naj si bo svež ali suh) z veliko dobre volje in ljubezni pa je. Če je hladno, pustim dlje “hajati”, pa čisto fajn rata ;)

    Kamenko … volja, dobra seveda, pa bo.

  3. Karmen pravi:

    Kamenko, seveda boš obvladal. In rojstni dan boš imel kmalu. Ampak še vedno boš pol leta mlajši od mene :-)

    Nisem se preveč matrala, tole je bilo v bistvu že napisano pred leti in že tudi fajn kroži po spletu. Pravzaprav, priznam, svojega članka v mojem računalniku nisem našla (ker ima tisti računalnik zdaj sin za igrice), ni se mi dalo pa it brskat v arhivske cedeje dol v mojo delovno sobo v klet. Pa sem ga spet našla na spletu :-)

    Nadzor, heh, s tem je pri meni tako… Ker delam vedno pet stvari hkrati, se mi rado zgodi, da na to, da sem dala kruh vzhajat pozabim. In mi potem vzhaja PREVEČ, mnogo preveč. Zato je nadzor mišljen bolj v časovnem smislu, da greš vsaj vsakih deset minut pokukat pod krpo, če je testo že pravšnje.

    Pika, res je. Ampak Kamenko je začetnik in hoče vedet tudi razliko med toplo in mlačno vodo. Saj potem, ko si enkrat profi, vržeš vse skupaj in pogneteš in zraven nič ne razmišljaš, meriš, tehtaš,… jasno.

    Res je, kruha ne smeš srepo gledat. Je zamerljiv! Z njim moraš bit nežen, prijazen in ga imet rad. Moja babica je vsak hlebec, preden ga je dala v krušno peč, poljubila in zmolila molitvico, da bo ratal.

  4. Vladka pravi:

    Tegale sestavka se spomnim.
    Sicer pa se pri mesenju namesto mene trudi prej multipraktik, zdaj malo večji Kenwood-ov strojček, vzhajam ponavadi na toplem pomivalnem stroju ;) , hladimo pa ga tudi vedno premalo časa :P Tole o trganju je kar pametna ideja, bomo uporabili naslednjič.
    In kot sem že enkrat pisala, “sovražim” recepte na skodelice, držim se recepta cca. 6 dcl tekočine (mleka, vode) na 1 kg moke.

    Vladka

  5. napo pravi:

    juhej za tole! … kruh doma pečt, itak, kšna štacuna, tam not ti nabašejo celga jajca od dodatkov proti taranju, plesnenju, za rahljanje testa, barvo in bohved še kaj vse – ker je pač tako, da na zapakirane stvari gledamo, kolk e-jčkov je notri, na kruh pa pač ne … enivejs: iz izkušnje lahko povem, da hladnoča v bistvu ni nek velik problem: kruh bo namreč vzhajal, tudi v hladilniku – samo vse skupaj se dogaja bolj počasi … to so prvi pogruntali dunajski peki, ki se jim ni dalo vstajat sred noči in so testo zamesili zvečer in je lepo počasi vzhajalo v hladilniku … zjutraj pa ven z njim, pa dizajn in v peč! … napotnik ga zato včasih zamesi zjutraj, pred šihtom, postavi v hladilnik in speče po šihtu … sicer je pa res tako, da mora vsak kruhopek prehoditi svojo pot od trdih in jedvajedljivih deščic do kruha, kakršen mu sede … pejmo pečt!

  6. Karmen pravi:

    Vladka ja, tele skodelice so lahko tricky. čeprav gre v bistvu za RAZMERJA in se kar obnesejo. Meni zagotovo bolj kot da grem kopat po omari in v moji mikro kuhinjci iskat tehtnico.

    Napo, amen na kamen al’ kako se že reče:-)

    Ker se že glih pišem ‘Mlinar’ bi dodala še to, da je tanajtabuljš kruh iz takšne moke, ki jo zmeljemo tik preden jo zamešamo. Pa iz biološko pridelanih zrn, pa to… No ja, ampak do mlina še nisem prišla, a v naši mikro kuhinjci ga tudi ne bi imela kam pospravit, pa je tista od mlinarja tudi dobra.

    Vzhajanje v hladilniku – seveda! Zamesim v petek zvečer, prevrnem v Tupperware, hop v hladilnik in v soboto zjutraj dam pečt.

  7. Doris pravi:

    Tale članek je tudi meni prišel prav. Po dolgih letih me je spet zagrabilo domače mesenje testa. Začela sem s picami. Sem še v fazi jedvajedljivih ampak vztrajam, čeprav mi je tamali zadnjič rekel, naj naslednjič raje naročim pico po telefonu. Pa se ne dam, tudi če sem Smrekar. Ja, premočno se čuti kvas. Bom poizkusila še po teh nasvetih.

  8. Karmen pravi:

    Doris, vaja dela mojstrico! :-)

    Ma, zdaj sem šla pa še sama testo zamesit, da bo za kruh in za pico. Takole je, če ne moreš v trgovino, doma pa niti skorje. Še dobro, da si znam speči kruh :-)

  9. vale pravi:

    Ko sem zadnjič odtipkala pol strani dolg odgovor na peko kruha, je šel blo na počitnice in moje delo je bilo vrženo v en sam … ne vem kam :-)

    Vsi pekokruhi nič bat. Roke zavihat, moko z ostalimi sestavinami zamest in pečt. Več pečeš boljše je. Kar se pa mrzlote tiče, pa jaz kruh ponavadi vedno zvečer zamesim, pa potem čez noč v hladilniku počasi raste. Včasih tudi kam zleze :-)

    Trenutno pri nas prevladuje koruzni kruh s čebulo …

  10. Karmen pravi:

    Vale, oprosti, oprosti, prosim oprosti. Ni bilo nalašč :-)

    Danes sem takole spekla kruh in je njami! Jutri fotke na blogu :-)

  11. Vladka pravi:

    Brez tehtnice ne znam nič in je moja najboljša prijateljica v kuhinji. Tudi makarone, špagete še vedno tehtam.

    Vladka

  12. vale pravi:

    Vladka jaz pa kruh pečem z mero “lonček”, ki sem jo povzela po američanih in je fina. Mero lonček pa uporabljam še pri rižu, testenine pa tudi jaz tehtam, drugače jih naredim preveč in vse pojemo :-)

  13. Marja pravi:

    Zadnjič sem po mnogih letih zamesila kruh iz pirine (a se reče pirove?) moke (Alnatura, tip 650) in vinskega kamna namesto kvasa (pa seveda malo tople vode in olja, kot mi je telefonično svetovala mama) – bilo je SUPER. Žal je bil tako dober, da smo ga pogoltali pri enem samem zajtrku (iz 1 kg moke).

  14. cincamarinca pravi:

    Hvala, da deliš z nami svoj recept.
    Pri peki kruha me malo skrbi faza ohlajanja (če kruh slučajno dočaka to fazo) in to predvsem zaradi krpe v katero ga zavijemo.
    Ker je kruh še vroč se rad navleče vonja pralnega praška ali celo mehčalca iz kuhinjske krpe.
    Imaš kakšno rešitev?
    Posebna krpa prekuhana brez praška?
    Saj vem, da ga bomo itak prej pojedli… pa vseeno me malo grize, ker večkrat naletim na domače “parfumirane” jedi – potico, buhtle, kruh…

  15. Karmen pravi:

    Marja, Alnatura pirino moko zelo rada uporabljam pri peki kruha. Pa Alnaturin suhi kvas, ki je brez konzervansov tudi.

    Cincamarinca, zanimivo, teh težav nimam. Res pa je, da goljufam pri porabi praška in ga uporabljam pol manj (vedno je lepo oprano), mehčalca za belo perilo ne uporabljam. Kuhinjske krpe, v katere zavijem kruh, vedno prej prelikam. Zavitek dam na rešetko in nikoli se ne navzame vonja po prašku.

  16. Vladka pravi:

    Jaz mehčalec uporabljam, so tudi že jamrali doma, da se navzame vonja, zato zavijem v peki papir in nato krpo… ko bom enkrat malo bolj šparala (tudi na peki papirju), bom imela posebej krpe za pokrivanje peciva, ki bodo brez mehčalca :)
    Sicer pa krpe vedno polikam.

    Vladka

  17. lidija pravi:

    Zakaj mi odstopi skorja ko pecem kruh

  18. Karmen pravi:

    Lidija, ne vem kako delaš testo in ali ga preden ga daš v pečico, namažeš z vodo po vrhu ter narediš zareze z nožem. Poskusi tudi dati na dno pečice vodo v posodi, da izpareva med peko.

  19. Mojca pravi:

    Pozdravljena,

    sem vesela, da sem našla ta blog in tvoja navodila za peko kruha.

    Prosim za pomoč:
    kaj lahko v tvojem osnovnem receptu za kruh zamenjam kvas z vinskim kamnom ali pa gre za drugačen postopek? Pečem pa kruh iz sveže mlete pirine moke in pride na tisti način brez vzhajanja kruh kar nekam zbit…

    Hvala ti…

  20. Tine pravi:

    Super navodila. Za recept za kruh priporočam samo malo več soli, bo kruh bolj okusen in bolj podoben tistemu iz pekarne (bo pa malo manj zdrav), vendar se mi zdi, da glede na količino moke ni pretirano.

  21. Tadej pravi:

    Evo pa sem se tudi jaz spustil v te “pekovske” vode. Definitivno je potrebno pohvaliti način na katerega ste G. Karmen napisali tale blog oziroma navodilo za pripravo in peko kruha namreč tudi amaterja in popolnega začetnika kot sem jaz je zagrabilo da vrže moko na mizo in začne nekaj iz tega ustvarjati.

    Zanima me le nekaj. Ko se da olje v posodo oblika posode ni tako pomembna? In sicer sem jaz dal svojo “mojstrovino” v kovinsko posodo za solato in jo pokril z dvema krpama čeznjo pa sem dal še pokrovno (od druge posode), ki je ravno pasalo gor. Vse to sem dal v hladilnik in bom jutri zjutraj ob sedmih dal ven tako da še pred delom sprobam kako mi je uspelo :)

    Hvala lepa za odgovor.
    Tadej

  22. Tadej pravi:

    Okej jaz se ponovno javljam :) In sicer sem prišo do enega tako reko velikega problema. In sicer naredil sem dve štruci ko sem dal vzhajano testo iz hladilnika. Dal sem v dve povni in sicer ponvi z robom. Ko sem pekel 30 minut je bilo že postajalo rumenkasto testo oziroma kruh tako sem se odločil še pustiti malo kruh v pečici, ko pa sem ga nato preveril pa je bil odspodaj popolnoma mehek. Zdaj pa nevem ali je za to kriva posoda v kateri pečem kruh ker ima robove in le-ti ne dopuščajo kruhu da se speče še odspodaj ali je vzrok v čem drugem? Se opravičujem za dva posta :)

    lep pozdrav
    Tadej

  23. Karmen pravi:

    Zdravo Tadej,
    me veseli, da si se lotil peke kruha.

    Oblika posode ni pomembna, sama jo pokrijem samo s prtičem.

    Glede peke – sama pečem vedno v odprtem pekaču, spodaj dam samo peki papir, tako da je vsa skorjica okrog in okrog hrustljavo zapečena. En čas sem pekla v modelu ampak mi ni bila všeč porozna skorja z notranjih delov. Zdaj torej vedno pečem na ploskem pekaču. Časovnik nastavim na 10 minut manj, oz. zdaj ne gledema več na uro ampak kruh vzamem s pekačem ven, ko zadiši iz pečice (cca 30 min.) ga dam dol s pekača in sam kruh do konca popečem kar na rešetki, da je tudi spodaj hrustljava skorjica.


Get Adobe Flash player