Kako nastaja spletna stran

Frišna sem še v tem. Imam pogled in pristop izkušene spletne uporabnice. Imam oko za detajle. Vem, kaj je dobro spletno oblikovanje. Jasno, s subjektivnim pogledom uporabnice. Malo manj iz stališča marketinga, a se učim. Čeprav nekaterih stvari ne maram, jih sprejemam, ker so potrjene in argumentirane, testirane.

Dobro poznam spletne konvencije. Imam kilometrino na spletu. V glavi kopico prebranih knjig, blogov in spletnih strani. Izkušnje z beta testiranjem in usabilitijem. Kdo sem torej jaz, ki te dni šele rišem svojo prvo strukturo novih spletnih strani? From the scratch. Počutim se čisto čisto majčkeno.

Začenjam za začetku: definiram projekt, načrtujem, določam cilje in pripravljam svoj prvi brief. Raziskujem. Zbiram informacije, skušam se vživeti v ciljne uporabnike, analiziram področje, razmišljam o potrebnih funkcionalnostih. Pripravim oceno starih strani, ki se bodo opustile in predloge za izboljšave.

Do you speak internet? Potem nadaljuj…
Možganska nevihta v timu ena. Raziskujem, raziskujem, raziskujem. Primerjam, kako so določeni problemi in funkcionalnosti rešeni na drugih straneh s podobno tematiko in funkcionalnostmi. Pripravim prve skice, narisane na roke. Možganska nevihta v timu dva.

Pripravljam strukturo strani. Priprava vsebin, pregled vsebin, priprava zemjevida strani, določanje konvencij, poimenovanje posameznih elementov, wireframing, postavljanje kategorij in podkategorij oziroma prvi osnutki primarne in sekundarne navigacije. Možganska nevihta v timu tri. Definiranje ključnih poti uporabnika, priprava dokumentacije za razvoj HTML prototipa, izdelava uporabniških scenarijev.

Potem pride na vrsto kreativa, oblikovanje vizualnega vmesnika. Ponovno pregledam osnovne cilje spletne strani, razvijam koncepte, pripravim osnutke dizajna. Možganska nevihta v timu štiri. Izdelava templejtov in vodiča za stil oblikovanja.

Gradnja in integracija. Zopet načrtovanje, evalvacija do sedaj narejenega, postavitev strukture datotek. Možganska nevihta v timu pet. Kodiranje. Razrez. Optimizacija. Izdelava HTML templejtov, implementacija kode, integracija backend razvoja. Priprava za testiranje, qualitty assurance testi, testi, testi, testi, popravljanje bugov, in zadnji pregled.

Launch. In spletne strani zaživijo.

Ni še konec. Zopet testiranje, testiranje, testiranje. Vtisi uporabnikov. Zaključiti produkcijski vodič, vzdrževati strani in vsebine, spremljati in skrbeti za varnost, testiranje, testiranje, testiranje. Razmišljati o izboljšavah, raziskovati, primerjati, iskati nove možnosti, poti in trende.

Če povzamem: definiramo, načrtujemo. Organiziramo vsebine. Postavimo pravila in strukture. Poskrbimo za esteski dizajn. Zgradimo in lansiramo. Vzdržujemo. Načrtujemo naprej. Ves čas testiramo.

Tako nastaja spletna stran.

p.s. opravičujem se za internetščino, nekateri izrazi so enostavno že preveč zasejani vame :-)

Post to Twitter Twitter Post to Facebook Facebook


14 briljantnih komentarjev na “Kako nastaja spletna stran”

  1. UrosG pravi:

    Moram te pohvalit, saj je žensk v tej branži bore malo. Lepo in enostavno napisano. Kar tako naprej ;)

  2. Karmen pravi:

    Uroš, zanimivo, ker srečujem veliko žensk prav v tem poslu :-) Poudarila bi še, da je vse tole ekipno delo, sploh za kompleksnejše sajte.

  3. mikimiska pravi:

    O tole je pa znano opravilo :) . Uživaš, a ne da?
    Uživaj še najprej in lep dan…

  4. vetrnica pravi:

    Srečno pri odkrivanju vseh razsežnosti spletnih strani :)

    Sama sem v tem že kar nekaj let in moram priznat, da žensk do sedaj res nisem srečala veliko.

  5. Karmen pravi:

    Res je, zelo uživam.

  6. DeeDee pravi:

    Delava pa zelo podobno stvar :)

  7. UrosG pravi:

    Kje hudiča se pol skrivate ;)

  8. mbastudent pravi:

    Hm, če pa kdaj potrebuješ neodvisni pogled z uporabniškega vidika pri kakšnem beta-testiranju, just shoot :)

  9. mmm pravi:

    Kako se bere tole hudo kompleksno in zapleteno…. pa tisti, ki to delamo vemo da temu največkrat ni tako – razen če napišeš v internetščini.

  10. Karmen pravi:

    DeeDee, anede, kako je fajn.

    UrosG, na internetu nas je polno.

    Mbastudent, bom mislila nate.

    Mmm, za postavitev spletne strani s kompleksnejšimi funkcionalnostmi, npr. spletne trgovine, je zadeva lahko precej komplicirana. Zato je pomembno, da se je ne lotevamo kampanjsko.

  11. Spartak pravi:

    @UrosG: Tudi mene zanima, v kakšnih krogih se giblješ, da ti je tako presenetljivo, ko naletiš na dekle, ki se ukvarja s ‘takimi rečmi’ ? Tudi sam namreč poznam precej deklet / žena, ki so že lep čas v računalniških / spletnih / IT vodah in nemalo izmed njih ima v tej branži že kar zavidanja vredno kariero (ali pa so na zelo dobri poti do le-te).

    Sicer pa te čisto razumem, Karmen. Razvoj takšnih reči je lahko precej kompleksen (vzdrževanje in support pa sploh), ker ti ena malenkost lahko naredi ‘celo štalo’. Sam pa delam kot vodja testiranja neke CMS platforme in lahko rečem, da nam ni ravno dolgčas :)

  12. dr. Onyx pravi:

    Po vseh teh možganskih nevihtah v Timu 1, 2 in 3 predlagam, da občasno vsi skupaj opravite kakšen CT scan možganov. Tam se šele vidijo posledice takšnih turbulentnih viharjev v možganih.

    Samo resno, sem (morda preveč naivno) mislil, da je ta posel s spletnimi stvarmi malo lažji. Greš na študientski servis, dobiš študenta za 3.20 € per hour z tekočim znanjem html, css, xml, php, asp, framework, oracle, mysql, fusion, dreamwaver, notepad… in ti naredi pač neko spletno stran. So what? Where is wtf problem?

  13. Spartak pravi:

    @dr.Onyx: Greš na faks (izpit), pravilno odgovoriš na vsa vprašanja, dobiš 10 in si uspel. As simple as that, ane? :)

    Ni fora le v spletni strani kot produkta nekega osebka, ki je vešč naštetih orodij oz. jezikov in zna naredit res “hude” gumbke, css template in/ali JS widgete. Danes je spletnih strani več kot uporabnikov interneta (seveda karikiram, ker ne posedujem tega podatka) in če hočeš imeti stran, ki je res nekaj posebnega in dobro obiskana, je potrebno še ogromno več: od optimizacije (performance strani) do SEO (iskalniki) in še in še… V primeru spletne trgovine oz. česar koli, ki ima veze z uporabniškimi računi, pa verjetno ni treba posebej poudarjat, da je varnost ključnega pomena. In ravno na tem segmentu se pojavi največ dela.

  14. Tine pravi:

    Je kdo pozabil omeniti vsebino, uporabnost, funkcionalnost?

Komentiraj:

Get Adobe Flash playerPlugin by wpburn.com wordpress themes