Tečaj pravilnega teka
Naše telo ni podstavek za glavo, vreča za dobro hrano in obešalnik za lepa oblačila. Naše telo smo mi.
Tek je naraven.
Tek je, poleg hoje, najbolj naravno človekovo gibanje. Mar res? V pradavnini je bil, zagotovo. Danes pa – le kdo še bos teka naokoli? Pred divjimi podivjanimi zverinami pa nam tudi večinoma ni potrebno bežati, razen če kakšna uide iz živalskega vrta. Ali če se pojavi kakšen medo na Rožniku, pa še tu bolj “just in case“.
Kako je potem mogoče, da se moramo današnji moderni ljudje teka naučiti? Tole bereš in si misliš, da sem prifrknjena: pa valjda vsak zdrav človek okoli leta starosti shodi in začne tekati. Saj to je naravno. No, pa ni čisto tako.
Tečaj pravilnega teka
Ko sem pri BigK prvič brala o tečaju teka, sem razmišljala prav tako. A toliko sem že prej o teku prebrala, nekaj časa sem kupovala Polet prav zaradi člankov o teku v njem, da sem približno vedela, kaj je pri teku res pomembno. Zelo sem se tudi zavedala, da z mojo tehniko teka nekaj ni v redu, sploh če me po mesecih vadbe in pretečeni lepi kilometrini, še vedno bolijo mišice, se vrstijo poškodbe, ne napredujem.
Napisala sem mail Urbanu Praprotniku, prijazno mi je odgovoril in povabil na tečaj. In sem šla.
Urban me je izredno pozitivno presenetil. Energičen, nasmejan, izredno komunikativen je. In tisto, kar je najbolj bistveno – to, da ima rad tek, dobesedno kar kipi iz njega. Ko govori o teku, je srečen, mu usta zaviha navzgor, oči se mu bleščijo in prepričana sem, da – čeprav je že neštetokrat ponavljal eno in isto povedano že mnogo ljudem, se prav vsakemu osebno posveti, posluša, z veseljem predaja svoje izkušnje in znanja.
Skrbelo me je, da bom morala na tečju poslušati kakšen motivacijski mamblindžamblin, pa k sreči temu ni bilo tako. Najprej smo malce tekali in se ogrevali z vajami na tekaški stezi Šentviške gimnazije. Nato nas je posnel s posebno kamero, ki zabeleži ogromno slik na sekundo, vsakega tečajnika posebej pri teku od zadaj in od strani. Po predavanju, ok to je bilo malo motivacijsko, ampak jebatga treba je za tiste, ki to rabijo, o osnovah človeškega gibanja, ter o osnovah teka, je nato vsak posnetek posebej analiziral, pokomentiral in se z vsakim posebej pogovoril.
Ker nas je bilo tokrat veliko tečajnikov, je žal zmanjkalo časa za drugi del praktičnih vaj, kjer bi tudi v konkretni praksi popravljali svojo tehniko, a tisti, ki smo dobro poslušali, smo zagotovo že tudi samo od analize posnetkov, veliko odnesli.
Začenjaj počasi
K sreči mi je bilo to jasno pri mojih začetkih teka. Prav tako mi je bilo kristalno jasno, da zaradi let gibalnega zanemarjanja, malo miganja v kratkem času ne bo prineslo rezultatov. Jasno pa mi je bilo tudi, da je pomembno poslušati svoje telo. Čeprav mi je na začetku, premeteno rado sporočalo, da si želi čipsa in čokolade ter izležavanja na kavču, se je sčasoma navadilo na gibanje. Zdaj mi sporoča, da nujno rabi in hoče gibanje. Gibanje mi je končno postala osnovna potreba, prav tako kot prej dihanje, hrana in voda (in žlice Nutelle).
Analiza tehnike s posnetki
Posnetki so pokazali, da sem najbolj zgleden primer tekačice, ki teče POVSEM NAROBE. Posnetek je v počasnem gibanju od zadaj sicer pokazal, da imam primerno obutev, a posnetek od strani je pokazal same grozote. Zavedala sem se, da tečem precej na pete, ker sem to opazila že z vseh slik s kakšnih tekaških prireditev, ampak nisem pa vedela, zakaj je to tako zelo narobe. Ko izvajamo nepravilno in nenaravno gibanje človeškega telesa, namreč prenašamo pritiske na sklepe in vezi, ne samo gležnje in kolena, temveč tudi kolke, medenico, hrbtenico. V počasnem posnetku se je prav grozno videlo, s kakšno silo in težo se telo posede na določene sklepe, kam nabija sila in kako uporabljam nepravilne mišice. Razumljivo, da prav zaradi tega dejstva ne napredujem.
Pravilna tehnika teka
Poleg tega, da sem se vpisala v fitnes, da okrepim določene mišice, sem na sobotnem prvem teku po tečaju, prav zavestno skušala teči tako, kot je pravilneje. Kakšen pa je pravilen tek? Zanimivo, prej sem zmotno mislila, da je pravilen tek takšen, da tečeš z velikimi dolgimi koraki, z veliko odrivanja in lahkotnosti. No, lahkotnosti z velikimi dolgimi koraki ni.
Pravilno tečemo takrat, ko svoj tek kar najmanj zaviramo, ko učinkovito blažimo pritisk na sklepe in so sklepi tudi stabilni, tako gležnji, kolena, medenica in hrbtenica.
Napredovanje, ne zaviranje
Danes čutim povsem druge mišice kot ponavadi. Prehod na pravilno tehniko teka bo počasen, pri teku se nekaj časa ne bom mogla prepustiti in kar teči v tri krasne, ampak se zavestno opominjati k izravnani drži, k temu da bodo koraki krajši in da bom stopala bolj pod težišče telesa, ne na pete in ne preveč naprej. Da bom skušala obdržati stabilnost v bokih ter pravilno dihala.
Pravilno stopamo takrat, ko topimo na rahlo pokrčeno sprednjo nogo, ki je pod telesom, ne pred telesom. Stopimo na stopalo, ne samo na pete in prste in imamo ob tem čvrste mišice, zaradi česar je manj posedanja.
Vir slik: http://www.perfectcondition.ltd.uk
Pravilno dihanje
No, ko smo pri dihanju: dihanje skozi nos je larifari. To je bila tudi ena od prej napačno naučenih stvari: naj sem se še tako trudila dihati skozi nos, ker so tako rekli, da je prav, meni ni uspevalo. Pravilno dihanje pri teku je tako prsno kot trebušno dihanje in nosnici za za povečan pretok zraka definitvno premajhni, pravilno je dihanje čez usta in nos, s poudarjenim izdihom.
Ogrevanje, raztezne vaje in krepilne vaje
Vse je pomembno, zmanjšuje možnosti poškodb, pomaga k boljši tehniki teka in pomaga pri regeneraciji.
Prehrana
Ahja. Kako dobro dene, po dolgem teku, ko veš, da si lahko privoščiš tisto žlico Nutelle brez slabe vesti. Ampak, glej ga čudo: sčasoma ti tista žlica ne diši več in raje zagrizeš v sočno jabolko. Prvič zato, ker vsako žlico Nutelle še kako peklensko čutiš na stegnih med samim tekom, drugič pa zato, ker si v boljši harmoniji s telesnimi potrebami in take vrste cuker ne spada več k tistim “nujno potrebnim” hranilom za telo.
Zaključek
Če sem že začela prispevek z Leonardom da Vincijem, oziroma njegovim Vitruviusom, naj z njim tudi zaključim, tako kot Urban na tečaju. Z njegovimi sedmimi življenskimi principi, ki naj nam bodo vodilo ne samo pri izboljšanju tehnike teka, ampak tudi za življenska spoznanja, ki nam jih tudi gibanje lahko daje:
- Curiositá … (tudi pri teku) naj nas žene nenasitna radovednost. Pomembno gonilo za nadaljevanje učenja in pristop k življenju nasploh.
- Dimostrazione … vedno znova in znova preizkušajmo svoje znanje. Z vajo, preizkušanjem, odločnostjo, trmo in učenjem iz naših napak.
- Sensazione … izostrimo svoje čute, poslušajmo in opazujmo svoje telo.
- Sfumato … naj “gre v dim”, sprejmimo tudi dvoumnosti, paradokse in negotovosti.
- Arte/Scienza … razvijajmo uravnoteženje med znanostjo in umetnostjo, surovo logiko in domišljijo, razmišljajmo naprej in z širšo sliko.
- Corporalita … bodimo milostni, uživajmo v svetu, ki nas obkroža, mislimo na svojo fizičnost, obstajajmo z vzrokom.
- Connessione … vse stvari so medsebojno povezane.
Radovedna sem zelo. Veliko stvari me zanima, rada se učim. Preizkušam se znova in znova, a ne potrebujem dokazovanja. No ja – trme mi manjka, se pa učim na lastnih napakah, o to pa ja. Učim se opazovati svoje telo, trenutno imam celo novo serijo mišic razbolenih zaradi učenja pravilnega teka. Priznam, kajenje me zelo mika, a se trudim da ne prižgem (več). Le držite originalne Winston proč od mene, prosim (hec, hec, hec). O smislu življenja globoko ne razmišljam, saj življenje živim tukaj in zdaj. Ne verjamem v čudeže, naključja in krute usode, zamahe metuljev pa to… Verjamem pa v povezanost določenih stvari, ja.
Uf, koliko se moram še naučiti. Se že veselim.
Tags: dihanje, hoja, krepilne vaje, leonardo da vinci, nutella, ogrevanje, prehrana, reztezne vaje, sedem zivljenskih principov, stabilnost, tecaj teka, tehnika, tek, tekaski tecaj, telo, tezisce, urban prapotnik, vitruvius, zdravje, zivimo zdravo





maj 11th, 2009 at 8:22
To zibka, le treniraj.
Pol skupaj skočimo na kak hribček.
maj 11th, 2009 at 10:36
Hvala za izčrpen post. Ne vem če se ne bom malo dalje peljala na tečaj, če že v MB nimamo!
maj 11th, 2009 at 14:24
Karmen, hvala za koristne informacije, ravno prav pridejo!
maj 11th, 2009 at 20:19
Rado, akhkhmkmmm, tista, ki gre zelo nerada navkreber je že ugotovila, da naj nikoli ne rečem nikoli. Ampak v hribe pa res nerada lezem. No ja, sem rekla isto za pecikel, pa zdaj vsak tedne prefuram po 100km, pa za tek, pa za fitnes… hja, nikoli ne veš.
Neli, mislim, da ti je najbližje v Celju. Piši Urbanu in povprašaj. Če bo več interesa, se bo zagotovo dalo kaj organizirati tudi v MB.
Alcessa, si začela teč?
maj 12th, 2009 at 8:13
Mhm. :-)
maj 12th, 2009 at 10:06
Karmen,
nihče te ne sprašuje, ali rada lezeš v hrib. :-)
Šprinti v klanec so nujen sestavni del treninga. Seveda šele v srednji fazi. Zdaj se le uvajaj.
Zapomni si tisto trenažno načelo: Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto!
(tudi če tekmuješ sama s sabo).
maj 12th, 2009 at 10:13
Rado, hvala. Tam, kjer najraje tečem, je zelo razgiban teren z nekaj ubijalskimi klanci. Ampak šprintat vanje mi pa ravno ne uspeva, imam takoj pulz prek 190 :-)
maj 13th, 2009 at 11:24
Sem se prijavila v Žalec, povej samo, ali si ti bila na tečaju 1 ali 2?
maj 13th, 2009 at 20:23
Neli, bila sem na tečaju 1.
september 24th, 2009 at 22:33
[...] tole je le nekaj osnovnih nasvetov iz knjige. Še nekaj odličnih nasvetov sem prebrala na blogu hirkani in priporočam, da si ga preberete. Vse skupaj ti pove, da tek res ni čisto enostaven, če [...]