Hotelske sobe
otelske sobe so osamljene. In malo votle. Hotelske sobe so si čudaško podobne. So predvidljive. Imajo enak, rahlo zatohel vonj.
So tapisonaste. Ali itisonaste, whatever. Itison pa je je barve demi-glace. Včasih meliran. Pridušeni zvoki.
V hotelski sobi so ti čustvena sidrišča predvidljive reči v njej: v Ameriki biblija v predalu, v Portorožu čokoladni bonbon na povštru, v Angliji debela navodila za uporabo in dežnik, v Varšavi dišeči šampon, v Parizu sveži časniki zjutraj pred vrati, v Lošinju rjava in prašna odeja.
Ko stopim v hotelsko sobo, se nikoli ne morem ali znam počutiti kot doma. Nikoli ne razpakiram kovčka in ne dam stvari v omaro, pa četudi sem tam kdaj več kot tri dni. Tam na tleh ali polici zanj, je ta kovček. Moj kovček, poln. In s tem možnost, da lahko odidem. Da ne bom za vedno ujetnica te prazne sobe. Ali da bi kaj pozabila v predalih. Pomečkana srajca gre v logičen zakup s potjo.
Hotelske sobe imajo hecne slike narave, pogosto obešene previsoko. Imajo zlate trimestne serifne številke s slabim kerningom na vratih. Včasih malce razmajane kljuke in ko v ključavnično režo vtakneš kartico, te vsakič malo stisne, kaj pa, če se vrata ne bodo odprla.
Hotelske sobe vabijo k temu, da si v kad natočiš vodo z mehurčki. Čisto do roba in te ne bo nihče preganjal, ker mora na stranišče. Hotelske sobe imajo v kopalnicah hecne brisače z narisanimi stopali za na tla. Imajo enake bele, prhnato mehke in po rahlo kislem dišeče brisače.
Hotelske sobe imajo na oster rez zložene rjuhe. Ki ti rezko sporočajo, da tam ni tvoj dom. Sobarice so nevidne, nekje v sosednjih sobah, njihovo prisotnost zaznaš po vozičku, ki stoji na hodniku in po tem, da je rjuha na postelji zopet na oster rob ter zatlačena pri nogah, ko se vrneš z zajtrka.
Hotelske sobe imajo velika, prostrana okna. S težkimi zavesami, ki jih vedno na stežaj odgrnem, ker ne morem spati, če je v sobi popolna tema. Komplicirana navodila za uporabo televizije, kjer nikoli ne veš, ali si že na plačljivem programu ali ne. Ter priključek za iPod, da si z glasbo preženeš čudno, nenavadno, tišino.
V hotelski sobi sem vedno sama, a vseeno spim stisnjena ob skrajni rob ene postelje, četudi bi se lahko raztegnila čez obe. Občutek imam, da bi drugo oskrunila po nepotrebnem. In blazine so vedno premehke. Nespečne.
V hotelskih sobah so enaki kozarci za zobne ščetke in v kotih omar kavomati, ki jih ne uporabljam. Pa likalnikov tudi ne. V hotelskih sobah so vedno majhni fotelji, v katerih ne moreš zares sedeti, pa se potem zlekneš raje kar čez posteljo, da ti je udobneje.
V hotelskih sobah so velika ogledala, ki ti kažejo osamljeno podobo enakih sob. Če je v kopalnici več ogledal, se razveseliš drost efekta. Tako, kot nekdaj, ko so jih imeli v veleblagovnicah s konfekcijo in kot otrok nisem in nisem mogla nehati gledat, kje se bo slika v ogledalu končala.
Hotelske sobe so tako same. So nespečne. So daleč. So v nekem drugem času.
Tags: amerika, demi-glance, hotel, hotelska soba, kovček
oktober 14th, 2009 at 8:48
Zato je meni lepše spat v hostlu, tudi če bi si lahko privoščila hotel… tam vzdušje nikoli ni tako sterilno, tako narejeno prijazno. Čeprav je komfort manjši (ponekod pa tudi ne), pa atmosfera odtehta!
oktober 14th, 2009 at 9:14
Hehehe, enkrat sem na Nizozemskem spala v samostanu, v dormitoriju. Bilo je – drugačno :-)
oktober 14th, 2009 at 12:08
Hotelov pravzaprav ne obiskujem (in mi jih na srečo ni treba), si me pa spodbudila da se v prihodnjih dneh mogoče sama lotim pisanja o kampih, ki so mi všeč in blizu prav zaradi čistega nasprotja hotelov: so polni življenja, raznolikosti… ’soba’ je pa vedno tvoja in takooo domača ;)
oktober 14th, 2009 at 12:23
SaraS, tudi mi raje kampiramo :-)
oktober 14th, 2009 at 16:42
Tvoj blog pa bo po tem prispevku zelo dobro optimiziran na besedno zvezo hotelska soba .)
oktober 14th, 2009 at 17:35
Zanimivo, tudi jaz v hotelu oblek ne zlagam iz kovčka.
oktober 14th, 2009 at 18:02
Natasa z optimizacijo bloga se sploh ne ukvarjam. Ze ce pogledas URL ti je to jasno. Ob treh zjutraj sem bila pac malo osamljena :-)
oktober 14th, 2009 at 22:28
Ob treh zjutraj v hotelski sobi?
oktober 14th, 2009 at 23:07
He he, vseeno si na šestem mestu med organskimi zadetki na temo “hotelska soba”. Sam ne se pol čudit, po kakšnih čudnih geslih ljudje najdejo tvoj blog :)
oktober 15th, 2009 at 22:54
Nata6a, kot kaže se bom vseeno morala malo pobrigati za SEO, ker na Googlu na prvo mesto uleti LinkedInov profil :-) Eh, pa saj se mi ne da.