Ikea v vsak slovenski dom
kea me vedno zjebe.
Z Ikeo imava love-hate relationship. Po eni strani me fascinira praktičnost, enostavnost, organiziranost, premišljena uporabniška izkušnja, ljubke zadevice, ki jih prodajajo, ki delajo dom tataprav dom z nabiranjem te krame. Po drugi strani me odbija Ikeina globalna vohrnija, leporečenje o ne/izkoriščanju v državah tretjega in poldrugega sveta, pa cenenost in kar je najhuje – množičnost. Ter odpor do specifično instant kulture: uporabi in zavrzi, zamenjaj naslednje leto, saj je cheap.
Kamorkoli in h komurkoli prideš, v pisarne ali na dom, povsod uočiš kakšen kos iz Ikee. Mizica, stol, svetilka, kozarci, kozarci, kozarci, enaki prti in zavese ter ljubko otroško pohištvo. Ja, tudi v našem domu. Za vsakega ti vem celo povedat leto kolekcije! Ikeiin katalog (ježeš, letos v Verdani) pa je verjetno najbolj množično slovensko branje nečesa v tujem jeziku. Oziroma gledanje.
Po nekaj letih neobiskovanja Ikee, so me tokrat le prepričali. Oziroma sem prepričala najljubšega, da nočem več gledat (oziroma vohat) gnile omare v kopalnici. Omara je bila na zunaj sicer videti lepa. No ja no, kakor je pač lahko še lepa omara po petnajstih letih rabe v kopalnici, valjda je malo obšlesana. Ampak stoji tik ob kadi in mularija jo med kopanjem nadvse radodarno zaliva z vodo, čofotanjem, pretvarjanja, da je klančina na banji vodni tobogan in podobnimi vodopotopnimi procesi.
Iz omare je začelo sčasoma čudno smrdeti. Nato je postajala na notranji strani nekam siva, potem zelena. Potem je smrdela huje in huje ter po nekaj pregovarjanja je padla odločitev, da leti na odpad. Končno, končno, končno! Ker pa v kopalnici omaro nujno potrebujemo, Lesnina je pa tako, hm, dolgočasna, je padla ideja, da se zapeljemo do Celovca. Ker Ikee, tako kot iPhonea* očitno še dolgo ne bo v Slovenijo.
In smo šli. Na družinski šoping izlet. Sredi lepe sončne sobote. Kako slovensko! V Ikeii je bila gneča. Večinoma bratov in sestra Slovencev, ki so šli po slovensko preživeti lepo sončno popoldne v šopingu. Itak.
Ikea me vedno znova fascinira. Čeprav sem imuna na razne marketinške fore, me v Ikeii vedno znova in znova ofrnažijo za tisoče malih lušnih malenkosti, ki so tako krasne, da jih je treba imeti. In ker so cenovno dostopne, padem na finto – no, pa dajmo še tole zraven, saj je poceni.
Torej. Šli smo po omaro, domov pa smo prišli s kozarci, novimi blazinami za na kavč, novo pokrovko za staro ponev, lepimi brisačami, igračkami za otroke, čudovitim ovojnim papirjem za novo leto (ja, oktobra je že novoletna ponudba), čudovitimi satenastimi mašnicami in trakci za darila, nekaj poličkami, dvema lučkama za k otroški postelji, obešalniki in še nekaj drobnarijami. Pač z vso to grozno potrebno kramo. Skoraj pa smo šli domov brez omare, ker nama nobena ni bila povšeči ali pravšnja. Na srečo sem, prav na koncu, v skladišču, ugledala eno primerno. Zraven nje pa je bil kot nalašč še en srčkan regal za brisače. Ker bo zdaj ob radiatorju prostor, ko je previjalna miza dokončno letela ven iz kopalnice.
Seveda pod črto računa potem ni bila samo omara in potem je bilo potrebno lastno nezadovoljstvo nad potrošenim, pa čeprav nisem stiskaška, ampak vseeno no… potešit še z odlično švedsko čokolado in ingverjevimi piškoti. Pa eko jagodno marmelado. In šebeso. In na koncu, tradicionalno, še s hrenovkami s hrustljavo kajzarco.
Tokrat sem k sreči prišla domov brez dišečih svečk, ker imamo po hiši še polno tistih izpred petih let. Mrbit bi šla zdaj eno prižgat. Kot opomnik na mojo potrošniško neumnost. Pa samo navadna omara za kopalnico je bila potrebna krščenmatiček!
Res ne maram šopinga.
* Tole z iPhoneom me kar malo žalosti, za Ikeo me pa ne.
Tags: cenenost, globalizacija, Ikea, množičnost, nakupovanje, shopping
oktober 22nd, 2009 at 14:27
Čaki, te malo “razveselim”. Od včeraj/danes je odprta še pri Gorici, pa italijanska Ikea je malo do dosti bolj poceni od avstrijske.
oktober 22nd, 2009 at 18:36
Mene pa ne vidijo več kmalu. So ukinili večino kvalitetnejših (pa čeprav dražjih) linij, vsaj tiste, ki sem jih jaz še imela namen dokupovati in kupiti. Ostala so nekvalitetna vodila na predalih, nekvalitetno okovje, slabša površinska obdelava… No morda grem pa vseeno po božično dekoracijo in obvezno… dišeče sveče:). Ker os ostale samo še tiste od lani…
oktober 22nd, 2009 at 21:34
Kitty od kje tebi da je italjanska cenejša? Ali pa gledava ravno nasprotne artikle?
Od kar sem začela hoditi v francosko Ikeo enkrat na mesec, skorajda ni bilo potebe bo AVT in ITA do ……….. kmalu :-)
Maxi – a res? kakšne novice,….. Jaz sem opazila le to, da so dodali abnormalno število vzorcev tekstila na metre, ovojnega papirja in pa prevlek za blazine in da ni bilo niti ene deke iz 100% bombaža.
oktober 22nd, 2009 at 23:05
Ne vem, kakšne artikle gledava, ampak npr. pred slabim mesecem sem šla s prijateljico v Padovo po komplet kuhinjo, ki je bila nekaj 100€ cenejša kot v A.
oktober 22nd, 2009 at 23:38
Hehe, jest sm pa Ikea frikica. :-) Priznam, da zaradi € je celotno stanovanje opremljeno z Ikeo. Pa mi ni žal, sploh ne.
Kar se pa tiče njihove hrane – tortice ….. mmmm ravno danes sem jedla njihovo jagodovo rezino. Še dobro, da kupijo za domov :-)
oktober 23rd, 2009 at 8:32
Zame je IKEA zakon, ker z malo domišljije lahko opremiš zelo lepo, pa ne rabijo vsi takoj videt od kod je “zohn”. Ko sva z mojim pred 13 leti opremljala prvo gnezdo, bi brez Ikee bila skoraj brez vsega, in nekatere cheap stvari (knjižne omare v dnevni sobi) so preživele selitev in opravljajo svojo funkcijo še danes…. meni je Ikea cool, sploh njihov Himbeerkuchen…
oktober 23rd, 2009 at 9:29
Pri nas smo se tudi pred leti opremili v Ikei… Dokler veva, da se bova selila, se nama ne da kupovati dragega, stilno 100 % usklajenega pohištva. V drugi rundi sva potem kupovala v trgovini v bližini, ki ni veliko dražja. No ja, mogoče se nama tudi pozneje ne bo dalo kupovati dragega, stilno usklajenega pohištva, kdo ve :-)
Aja, ko sem prvič čisto sama zmontirala dva Billyja (od tega sem pri enem 3 police vstavila narobe), sem se kar nekaj časa nosila LOL …
Malenkosti me pri Ikei že dolgo ne premamijo več… Predvsem zato, ker me je strah obilice krame in prahu, ki bi se nabiral na njej. Pa rada imam pregled nad stvarmi, da jih lahko očistim ali vzdržujem in preveč drobnarij me dela nervozno. Je pa res, da je v moji glavi očitno veliko prostora, ker imava tudi kljub tej nagonski omejitvi več kot dovolj zadevic vsepovsod… :-)
Skratka, Ikei je treba biti hvaležen, ni pa kakšna pohištvena revolucija, to bi bil moj zaključek.
oktober 23rd, 2009 at 10:47
Ikea je za kakšna prehodna obdobja naravnost super. Meni se drugače najbolj dopade njihov kuhinjski oddelek, kjr človek lahko najde vse polno finih reči, kvalitetnih (izvzeti noži in teflon) za razumno ceno. Ikea je fajn!
oktober 23rd, 2009 at 10:54
Alcessa! Točno to! Enkrat Ikea, vedno Ikea!
oktober 23rd, 2009 at 13:52
Ikea pred trinajstimi leti je bila nekaj povsem drugega, kot tale šoder, ki ga prodajajo zdaj. Še ta omara, ki sva jo kupila za v kopalnico, ima votle stene in se vanjo ne da dodatno privijačiti pantov za vratca. Cheap stuff – shit stuff.
oktober 23rd, 2009 at 14:19
Če ne bi bilo Ikee se pred tremi leti ne bi mogla vseliti v novo kupljeno stanovanjce oz. bi se lahko med štiri gole stene in morda še kakšen košček pohištva zraven …
oktober 23rd, 2009 at 14:31
Zanimivo mi je, da sta stvari za kopalnico tam kupovala. Čeprav sem velika fenica in uporabnica, pa za kopalnico ne bi kupila tam. Kot prvo imajo malo izbire, kot drugo pa … kopalnica je vseeno malo bolj delikatna kot drugi prostori, zaradi vlage in mokrote.
To da imajo votle stene sem pa ugotovila pri regalih za dnevno, toda na mestih, kjer je namenjeno za police pa je vse dodatno ojačano in narejeno tako kot je treba.
oktober 23rd, 2009 at 15:45
Petra, potrebovali smo ceneno in začasno omaro, za dobo enega leta, ker naslednje leto prenavljamo kopalnico in bo tako ali tako letela ven.
Vale, Ikea je fantastična rešitev za prvo stanovanjce. Pri nama je vse pohištvo, razen mize in stolov, naredil mož sam. Pa eno otroško sobo smo potem kasneje kupili, ker ni imel več časa za mizarjenje :-)
oktober 23rd, 2009 at 23:45
Meni je pa moja kuhinja Ikea super! Pa v primerjavi s kuhinjami, ki jih prodajajo pri nas, precej cenejša in kvalitetna. ABS predali so recimo po defoltu, ko sva gledala kuhinje pri nas, jih je bilo treba drago doplačat. Pa še lepo sem si jo lahko sestavila od doma in vse je šlo skombinirat – imamo kar specifično kuhinjo: sredi prostora, brez stenskih omaric (mansarda pač…). Aja, pa super masivna raztegljiva miza za €100, stoli pač najcenejši, s po obliki ujemajočimi se pralnimi blazinami, po €20.
Ker v kopalnici nisva imela pohištva, sva vzela začasno 5 delni komplet za €80. No, ni še razpadlo.
Ikea pač vedno reši, ko ravno nimaš dosti za pohištvo…
oktober 24th, 2009 at 20:44
Ja, nakupovanje je najboljša rehabilitacija. :-)
Ta Ikea je res fenomenalna, da Slovenke in Slovenci tudi potem, ko smo se menda rešili socializma in zakoračili v orto kapitalistično recesijo, zvabi na cca 200 km dolg izlet, da brskajo po nekakšni giga zabojniški prodajalni. Potem si kupijo takšne poceni cortkane dišeče/plavajoče svečke, pisane papirčke in prtičke, mega praktične kuhinjske pripomočke, ki jih nihče res ne rabi, v neki Tunguziji sešite blazinice in prevlekice, itn. Govorim seveda o svoji najboljši polovici in najinih nasprotjih, da ne bo kakšne zamere. :-)
Saj ne rečem, da Ikea nima dobrega koncepta in da se pri njih ne najde kakšne dobre stvari za solidno ceno. Ampak z nekaj prizanesljivosti moramo to priznati tudi McDonaldsu in Coca Coli, pa ju ne bi ravno dajal za referenci.
Zanimivo je, da se Sloveniji tako uspešno in dolgo izogibajo razne potrošniške ikone, ki se začnejo s črko I (Ikea, iPhone, Infiniti… – slednje je prestižna plat Nissana). Zaradi mene naj se kar. Trgovec, ki se mu ne zdi vredno, da bi se mi približal zemljepisno in z jezikom, naj kar ostane v tistih svojih zabojnikih, ki jih ima za mejo. Povsem mi zadostuje že to, da moram zaradi nakupa kakšne banalnosti ali bog-ne-daj potem še kakšne reklamacije na drugi konec Ljubljane.
Aja, za tiste svečke si pa jaz zapomnim, kam jih spravi in jih začudeni ženi pokažem ravno takrat, ko je že na tem, da bi spet vzletela proti Ikealandiji. :-)
oktober 25th, 2009 at 10:28
Ka, odlično, da ti kuhinja dobro služi. Moja bodoča kuhinja tudi ne bo imela stenskih omaric.
Bimbo, Ikealandija, heh, ja! Moja najboljša rehabilitacija je tek, ampak kaj, ko sem trenutno poškodovana. Si kar fino povzel kar mislim tudi sama, da. Še vedno bi pa rada mela iPhonea. Ampak meni se ne da zajebavat z iskanjem in lovljenjem po trgovinah v Italiji in hekanjem ter s temi forami. Enostavno želim it v trgovino in ga kupit, that’s it.