Nimaš in imaš ali imaš in nimaš
Lepo nedeljsko popoldne je. Čeprav je zunaj sonce, me ne mika ven na mraz. Za kratek čas sem na stežaj odprla okna, da je po stanovanju zaplal oster, svež zrak.
Grobove starih staršev smo obiskali že včeraj, dedijevega pa danes zjutraj. Prižgali smo svečke in obujali spomine. Kljub patetiki, kiču in šari ter množicah ljudi, mi je ta čas na pokopališčih lepo. Saj ne pridem gledat živih, ampak se poklonit spominu mrtvim.
Napisala sem že zapis o prvem novembru, pa sem premislila: ne bom ga objavila. Povzetek je kratek: ne maram ikeban in umetnih plastičnih sveč, ki s fejk plameni dajejo lažno toplino. Potlej je naprej vse jasno, ne?
Ne utegnem lenariti. Čeprav bi, priznam, pasalo se malo izležavati na kavču in brati kakšno dobro knjigo. Ker smo v petek pozabili v trgovino, včeraj pa ni bilo časa, danes pa smo ugotovili, da so vse trgovine zaprte, sem se prelevila v improvizatorko. Tokratna družinska logistika, je po Twittersko #fail. Se zgodi. V veliki družini zaloge namreč kaj hitro skopnijo, naši pa so tudi veliki kruhožeri. Seveda nam je že včeraj zvečer zmanjkalo kruha. In sladkorja. Tudi jajc. Mleko je odprto zadnje. Meso vedno kupujem sveže. Jabolka in kivije pa imamo k sreči z vrta, v domači shrambi.
Zjutraj sem improvizirala zajtrk s pečenimi pomarančno-čokoladnimi žepki, ki so se že en čas valjali v hladilni skrinji. Za kosilo smo imeli krompirjevo juho in zeljnato solato. Z zeljem iz domačega vrta. Nemorešverjet kakšne vse živali si najdejo v njem slasten dom. Ijak. Pri nas pojemo bolj malo krompirja, ampak tokrat je bila to edina stvar, ki je bila vsaj kolikor toliko užitna pri hiši.
Potem sem spekla kruh. Mislila sem, da ga bo dovolj za večerjo in jutri za zajtrk. Pa je njegov omamen vonj ob peki privabil zelo lačne gosenice (na dveh nogah), ki so ga pomlaskale še toplega. Pravkar sem zamesila novega in zdajle vzhaja. Upam, da bo dovolj moke. Strgam jo po vseh koncih, kjer je je kaj ostalo. Eksperimentiram z javorjevim sirupom in navadnim jogurtom, ki niti ni tako zelo čudežno preživel, ker lačne gosenice raje pomlatijo sadne.
Hecno. Ko sem nek čas doma pekla kruh, ga čez čas niso več hoteli jesti in jim je bil boljši tisti iz trgovine. Enako je bilo z domačimi marmeladami in kompoti. Ko sem ga, po dolgem času, spet spekla, jim je bil pa božanski. Obilna bera kivija me zdaj vabi, da skuham domačo marmelado. Mogoče je bo kdo zdaj celo jedel.
Doh. Človek štiri dne ne gre v trgovino, pa so že izredne razmere al’ kaj? Prazniki so pa fajn. Umirjeni. Topli. Z upočasnjenim časom. Pašejo.
Tags: domači kruh, družinska logistika, grobovi, jabolka, kivi, marmelada, moka, pokopališče, prvi november, spomini, sveče, zaloge
november 1st, 2009 at 19:46
:) madonca, si ti meni brala misli, da razmišljam o peki kruha – po glavi mi brodi ideja o unem siciljanskem z olivami, suhimi paradajzi in rožmarinom …
Mi smo čez praznike “štrajkali” (če bi poslušala vrle sovaščane). Včeraj smo se potepali nad 2000m, danes pa skoraj 2 uri metali na koš … zunaj je bilo megastično, ti ne bi bilo žal, če bi šla malo na sonce.
Tudi jaz ne maram “mrtve evforije” na pokopališčih v tem času … za vse, ki se jih radi spominjajo, gorijo zadnje dni male svečke na eni od okenskih polic in o vseh tistih smo se pogovarjali, pogovarjali in še pogovarjali. Zanimivo je, da se ob takih pogovorih ponavadi zelo zabavamo – v glavnem so ostale le lepe in zabavne stvari.
Ja, zaloge … če ne bi bila tako daleč, bi te povabila po kakšno jajce in mleko ;)
november 1st, 2009 at 19:59
Drugo rundo kruha sem pravkar potegnila iz pečice in že so male mušice okoli, cedijo sline in hočejo še toplega. Zelo lepo je narastel in fantastično diši. O naših umrlih se tudi mi pogovarjamo v smehu. Ja, lepo je.
november 2nd, 2009 at 8:23
Mi smo se razvajali pri moji materi, pa kobilic imam malo manj (sploh tamalček poje kot mravljinček), takole čaranje iz nič pa še vseeno poznam – pride včasih sestra s familijo, pa zna bit hitro kriza. Ampak mi vedno ostane možnost kakšne fine pašte. Pašte je pri nas čisto po primorski navadi vedno par kil na zalogi. In naredit se jo da tudi s sladkim zeljem, če ni drugega pri hiši :) Ali pa večje količine riževega narastka z jabolki. Po moje bi se ga lotila delat tudi s kivijem ;)