Dalí
Dalí, Salvador Dalí – me je že nekaj mesecev vabil na Bled.
No, ta genialno nori frajer, slikarsko plodovit, polizano črnolasi gospod z odštekanimi brki in hecno strmim pogledom, je že dvajset let pokojni, ampak njegova dela živijo naprej. V Blejski Pristavi je bila od julija dalje razstava grafik iz njegovih najobsežnejših opusov: Božanske komedije in ilustracije Biblie Sacre.
Razstava se te dni že počasi izsteka, meni pa kar ni in ni uspelo priti na Bled. V soboto pa sem se odločila, da grem zaprmej, ker če ne – bi jo zamudila. Verjetno je podobno mislilo tudi nekaj sto ljudi, ki so se isto popoldne natlačili v malo, ozko galerijico na Pristavi. Grafike, katere je potrebno preučiti v miru in z večih zornih kotov, je bilo tako naravnost nemogoče v miru ogledati.
Offtopic, ampak – saj… blogerske tečke moramo vedno nekaj pizdit: v galeriji prodajajo Taschen knjige po precej višjih cenah, kot v Bristolu, kjer sem za enako plačala samo 6 funtov:
Kljub vsemu sta šla z menoj Matisse in Dalí, nisem se jima mogla upreti.
Ob ogledovanju modre slike kadavra, me je nagovoril gospod zraven in mi povedal nekaj zanimivosti. Na primer to, da te pokojnikov “pogled” spremlja od koder koli iz prostora ga gledaš. Prisluhnila sem mu, ampak se mi zdi, da je malo pomešal zadeve, ker je potem govoril o renesansi. Vseeno je bil zanimiv.
Pri tejle je osemletnik spraševal, zakaj ima teta dojenčka v rit(k)i:
Skozi gnečo sem se počasi prebijala od zadnjega krogla pekla, skozi vice, vse do raja. Brez Jančija, seveda. Zanimiva izkušnja je , ko stapljaš slike in Dantejeve verze hkrati. Še posebej zanimivo pa je, zame – tehnično bitje – dejstvo, da so vse te podobe ustvarjene z vrezovanjem v plošče in nadvse kompleksno dekompozicijo tiska. Z vsako barvo posebej. Včasih tudi z eno barvo večkrat, da se ustvari pravi odtenek.
Tako je predstavljena vmesna faza dodajanja barv posebej, s kombiniranjem posameznih odtisov, pa do končnega učinka.
Tale je pa iz vic: Aurora in orel: “... a ptič napravi še dva kroga lena, nato pa šine dol kot strela, in me v nebo odnese, v hram plamena.” (Vice 9, 28-30)
Ni kaj, Dalí je bil mojster. Njegova nora domišljija in divje slike so me očarale.
Pohiti, samo še nekaj dni časa imaš, da ga ujameš.
Tags: Aurora in orel, biblia sacra, Bled, Blejska Pristava, božanska komedija, Dalí, Dante, dekompozicija, grafika, matisse, razstava, salvador dali, tisk
november 20th, 2009 at 11:15
Dali … bozanski komediant in genialni fantast …
V vrocem avgustovskem popoldnevu, sem si za rojstni dan zazelela tudi njegove druzbe … Seveda, vse, kar pises, je …
a celotno razstavo sem se sprasevala, kje je tisti njegov tipicni presezek v celotni zgodbi? Seveda, poslikano in zamisljeno genialno, v bozanskem koloritu in ovito v odo nadrealnega.
In sem nasla … Cisto na koncu, v opisu pise, da je Dali izjavil, da vsega tega nikoli ni niti prebral … In s tem je zame razstava dobila se dodaten sarm …
november 20th, 2009 at 13:51
JLaraR, pravkar berem njegov Dnevnik genija. Ena redkih knjig kjer me ima, da bi podčrtavala in zraven pisala opazke, pa ne morem, ker imam sposojeno.
Ja, tvoja zadnja poved zelo drži :-)
november 20th, 2009 at 13:57
Nekatere knjige je pac potrebno imeti:-) In ta je zagotovo ena od njih … Hvala za post, see u in TwittLand, J
november 20th, 2009 at 13:59
Moja bo! Že guglam :-)
november 20th, 2009 at 14:01
:-)))) kaksen Amazon.uk, je cist Ok:-)