Bled so kremšnite in jezero. Še kaj?
Bled je krancl slovenskega turizma.
Četudi se na Bled napotiš v sivem, mrzlem in deževnem sobotnem popoldnevu, te zajame neko hecno navdušenje, ko se spuščaš po klancu navzdol in začneš oprezati za parkirnim prostorom. Ker sem srečka, se rado zgodi, da gre ravno nekdo “ven” in tako je tudi bilo.
Potem najprej obvezen sprehod okoli jezera. Ne morem rečt, da je bilo v novembrski sivini kaj prida romantično, pa vendarle. Osamljena klopca, ki čaka na zaljubljene pare:
Obvezne druščine italijanskih in japonskih turistov. Prve prepoznaš po slogu oblačenja (še posebej ženske) in glasnosti, druge po hecnih čepicah, spredaj obešenih ruzakih in priraslimi fotoaparatiči. Ne, še bolje: z dvema fotoaparatoma okoli vratu, tatretji pa je še na mobilcu.
In še osamljene pletne…
Račke in labodi so obvezna atrakcija za naše mladičke. Mala še ne zna izgovoriti “mladički”, ampak reče “medlički”.
Čeprav sem ga pripravila, smo v frki ob odhodu pozabili vzeti star kruh, pa k sreči nekateri drugi mimoidoči niso in so se malo šlepali zraven, ko so privabljali račke. Male nismo in nismo spravili stran od njih.
Tatretjega je zanimalo, zakaj imajo vse račke modro perje na krilih. A kdo ve?
Labodja lepotica se je odločila, da bo malo pošpancirala med sprehajalci. Iz vode jo je budno spremljal nasršen potencialni ženin številka ena, za njo pa se je odločno in hecno zibajoče napotil potencialni ženin številka dve. Zmenila se ni za nobenega. Tako se dela bejbi! Takole je potem vzišeno in užaljeno odplul ženin številka ena:
Nato malo skakanja po lužah, pobiranje čudovitih jesenskih listov. Nad jezero se je spustila meglica, tako da posnetki otočka sploh niso bili atraktivni.
In ko te že tako zebe v roke, da tudi tlačenje najglobje v žepe ne pomaga več, je čas, da se malo pogreješ. Ko sem, po slabih trinajstih letih, stopila v slaščičarno v središču Bleda, se mi je zdelo, kot da se je ustavil čas. Še vedno ima popolnoma enako opremo. Tako neverjetno kičasto kombinacijo lila stolov in turkiznih opleskov, belih lesenih štukatur in medeninastih slavolokov, da ti zastane dah.
In še vedno imajo gipsaste labode posajene med umetne rože. Verjetno imajo po dvajsetih letih tudi iste natakarice in natakarje, ki se utrujeno v belih ortopedskih čevljih pomikajo naslonjeni na tiste triplastne vozičke, z rjavo površino in kromiranim ogrodjem, ki jih vidiš le še v kakšnih bolnicah in šolah.
Oprema je bila tako zelo eighties, da je že bila že skoraj čisto majčkeno všeč. Prav zaradi konsistentnosti in vzdrževanja sloga, ki je tako zelo paseé, kot Cindy Lauper s svojo čupo. Ampak imajo pa blazno čiste prte. To odtehta, da je šla natakarica mimo nas najmanj petkrat, preden nas je opazila. Ob tem sem se spomnila, kako je naš najstarejši, ko je imel slabo leto, v tej slaščičarni pobruhal celo mizo in kombinezon, ki ga je imel napol slečenega, s kakavom in kako je natakar takrat virtuozno hitro dostavil papirnate brisačke in poskrbel za odstranitev smrdljivega prta.
No, tokrat k sreči ni noben bruhal, otroci rastejo. Sva pa z najljubšim ugotovila, da se originalne kremšnite, četudi so gorenjsko vohrno odmerjene na točno 7×7 cm, neprimerljivo in vrhunsko boljše od tistih 10x 10 cm iz naše mestne slaščičarne. Te kremšnite imajo OKUS! So kremaste. So res dobre. So božanske! Torej lahko komot zamižiš od neprijetnih spominov, spregledaš opraskano medenino in vozičke, pogoltneš popolnoma ne(re)kreativno šetanje od Toplic do Prešernove vile in nazaj ter uživaš, samo uživaš v tem polnem okusu. O da!
Pozabila slikat kremšnite. S polnimi usti se ne slika.
Pri Prešernovi vili sem se spraševala, kako jim uspeva, da se tele lučke ne razbijejo:
Vem, da je na Bledu še marsikaj drugega ogleda vredno, ampak tole je pač bil en tak čisto tipičen kratek izletek. Hm, pa niti ne. Na Bled sem želela tokrat izrecno zaradi genialnega Dalíja. Ampak o tem več v naslednjem prispevku.
Tags: Bled, blejsko jezero, cindy lauper, kremšnita, labod, pletna, prešernova vila, raca, romantika, turizem
november 8th, 2009 at 17:43
Evo, brzi odgovor za tvojega tamalega: na sliki sta oče Mlakar in mama Mlakarica. Modro perje imata, da se ju loči od drugih družin, na primer tistih z rjavim perjem, ki se pišejo Srakoper. Ali pa stric in teta Konopnica, ki tudi nima modrega perja…
november 8th, 2009 at 18:01
Ne more držati, da bi naj imele vse račke modro perje na perutničkah – saj bi bili potem SS (sami samčki), od teh je pa bore malo naraščaja, če ne združijo svojih potencialov s samičkami,
november 8th, 2009 at 18:13
Niko, pa saj vidiš, da imata pri Mlakarjevih oba modro perje?
november 8th, 2009 at 18:23
Hehe, tudi jaz sem hotela odgovorit, da imajo modro perje zato, da jih lahko biologi/ornitologi locimo od drugih vrst rac :D
november 8th, 2009 at 18:40
Lepo si nas pospremila na Bled, edino kar mi je manjkalo je bil vonj in okus po pečenem kostanju. Kajti moj zadnji obisk na Bledu je bil približno leto dni nazaj, v podobnem vremenu in poleg račk, kremšnit in seveda brez otrok, a s psičko, je ostal v spominu tudi kostanj.
Hvala, čisto običajno, enostavno, a lepo si tole napisala!
november 8th, 2009 at 18:52
alcessa, kaj ne veš, da homoseksualnost ni pojav le pri homo sapiens?
:))))))))))))))
Pripis: za nadaljnje razlage pa .. ups, kaj že? … kaj že hudiča …?
november 8th, 2009 at 19:03
Ja ja, ampak. Kot hobi-ornitologinja vem, da imata pri tej vrsti race oba spola modro perje na perutih. In da je zelo verjetno, da je na sliki par, ker so mladi racaki zdaj že dovolj veliki, da hodijo po svojih poteh in se ne družijo s fotri…
Drugače pa… obstaja ena nemška knjiga, naslov je približno Skrivno spolno življenje živali, ali podobno. Lahko torej trdim, da o spolnosti pri živalih vem…kar nekaj. Ne vem, čemu bi služile nadaljnje razlage, sploh ne s toliko zaklepaji.
november 8th, 2009 at 23:00
Dežela naša nima depresivnejš’ga kraja,
kot je med dežjem ta, podoba Sun Raja.
Na koncu me je malo zaneslo. Hotel sem povedat, da je Bled grozen, ko dežuje.
november 8th, 2009 at 23:42
Ma ti si grozen, crni Marko! Oprosti, malo me je zaneslo….
november 9th, 2009 at 9:11
Pa še sneži kar naprej, kolikor vidim… Eh.
november 9th, 2009 at 11:27
Za vse Gorenjce: na Bledu so krešnite vsako sredo le 1,60 Eur.
Preizkusili!