Marcus Miller, “Tutu revisited” The music of Miles Davis
Dolgo in željno sem ga čakala. THE Marcusa Millerja. Karte sem imela takoj, ko so šle v prodajo in potem dolgo na vidnem mestu doma. Tega koncerta sem se pa RES veselila. Zelo.
Pustimo ob strani to, da mi je koncert šel tik pred zdajci skoraj v franže, kar vključuje majhno dramo z enim detetom s katerim je bilo nujno potrebno na kliniko, ampak na koncu se je časovno vendarle za mišjo dlako izšlo.
Potem je sledil čisti užitek v glasbi Milesa Davisa virtuozno odličnih glasbenikov. Kaj je še lepšega? To se sploh ne da z besedami povedat, kakšen ŽLAHTEN zvok je to! In kako ti glasbeniki res z užitkom igrajo.
Koncert lahko surovo opišem le z: žlahtnost, nežnost, globoko, divje, energično, polno, toplo, bližina, objem. Fajn!
Kino Šiška je pa druga zgodba. Z eno besedo – kolosejasto. Bah!
Posnetek je obupno slabe kvalitete, Ixusa bašejo temni prostori in mikrofonček. Za poslušat je bolj slabo, ampak skupaj z gledanjem (zrnate slike, če pa sem bila čisto zadaj, gneča) za feeling kako je bilo, pa bo:
Tags: brane rončel, kino šiška, marcus miller, miles davis, tutu revisited
november 10th, 2009 at 14:22
super je blo ja, se strinjam. zvok morajo pa še ornk zrihtat v tem kinu šiška.
november 10th, 2009 at 15:48
[...] This post was mentioned on Twitter by Karmen Mlinar, RSQ Mag. RSQ Mag said: RT @Hirkani http://bit.ly/4qw8Pt Markus Miller concert yesterday in Ljubljana. [...]
november 10th, 2009 at 21:15
Markus mi je največji idol in sem neskončno užival, ko sem na meter in pol razdalje v živo konzumiral že sto in stokrat preposlušane fore. Nekaj neotesancev v neposredni bližini
mi je na srečo uspelo odmisliti, drugače bi si pokvaril užitek.
Žal mi je edino, da večina navzočih ni opazila, da je na stojalu
bila še petstrunska Fenderca, ki je bila pripravljena na drugi
povratek na oder.
Žal se je poslušalcem preveč mudilo na čik in pir,
pa smo zato še ostali bili prikrajšani za ,,glasbeno explozijo”,
za katero sem prepričan, da bi zažgala dvorano.
Celo noč se mi je sanjalo, in še zdaj pravzaprav ne dojemam,
da sem potem zares bil v zaoderju, se rokoval in spregovoril par besed z basistom z meni najboljšim stilom, ki je mimogrede zelo preprost in skromen in se mi je zahvaljeval za moje komplimente… pa mu sploh ni bilo treba, da me je sploh sprejel.
Dal mi je avtogram na avtomobilsko tablico, katera bo na častnem mestu v glasbeni sobi, avto bo pa dobi novo.
…bodi dovolj…
markz
november 10th, 2009 at 21:36
Markz, vesela sem zate! Ja, škoda za neodigran drugi bis.
Ja, nekaj otesancev je zelo pokvarilo koncert. Žal se je prav videlo, da je bilo tam precej ljudi, ki so se prišli tja pač zabavat, ker je Kino Šiška “in”, pa niso imeli pojma. Nekako v rangu tistih, ki na klasičnem koncertu med stavki ploskajo.
Prav tako so se našli debili, ki so med tihim, nežnim basovskim preigravanjem, debilno na glas kričali nekaj like “Mujo dže si” z enega konca dvorane na drugega (kot nekateri neandertalci to še vedno počno v kinu).
Meni pa je žal, da nisem kupila njegovega CDja, ker sem danes ugotovila, da ga pri nas ni za dobiti, vsaj v naših spletnih trgovinah ne.
november 10th, 2009 at 22:58
Meni osebno je bil koncert noro dober in ga nebi izpustil za vse na svetu :)
l.p.
november 11th, 2009 at 12:48
snežiiiiii :)
november 11th, 2009 at 13:28
Jaz grem od časa do časa po svetu in si tam za spomin najraje od vsega kupim kak CD.
Tako imam že kar nekaj Millerjevih, glasba se pa včasih potem pač žal ponavlja…
…pred 10-12 leti, ko je še Rončel predstavljal muziko ob
torkih popoldan ( hvalaBogu za Rončela ), sem slišal tudi za
Arta Porterja – saxafonista, katerega stil mi je takoj prirastel
k srcu ( moja žena bi rekla ,,k kamnu” :-) in tisti, ki radi poslušate Marcusa, vam bo tudi Art po mojem všeč.
Nikjer potem nisem našel njegovih CD-jev, pa sem pri DOTSU ( mislim, da je to bila Domicljeva trgovina ) dobavili
še Davida Sanborna in Candy Dulfer. Vse je potem bilo O.K.,
dokler nisem CD jev posodil enemu tipu, ki mi jih ni vrnil.
…..potem sem spraševal povsod kamor smo pač šli -
Parizu, Rimu, Pragi, prisežem, celo v Londonu v največjih
dveh trgovinah niso slišali za Arta Porterja. Na moje vztrajanje, pa je eden le pogledal v računalnik in videl, da zadeva sicer obstaja, le, da je oni nimajo.
Da ne nakladam preveč….. ko sem posojene CD-je po parih letih odpisal, sem jih dobol nazaj. Nepoškodovane !
Zadeva se je srečno končala. Upam, da sem se kaj naučil iz tega.
merkz.
november 11th, 2009 at 15:46
Dusan, res je bil dober koncert.
Salvia, že nekaj časa. Od kar sem menjala zimske gume :-)
Markz, glasbene CDje najpogosteje kupujem na Amazonu ter v tujini. Nazadnje sem v Bristolu slučajno ugledala fantastično Coltraneovo kompilacijo za samo 4 funte in je morala it z menoj :-) Pravkar iščem CDje Guru’s Jazzmatazz-a, ki bo jutri tudi nastopil v Šiški, samo meni žal ne bo uspelo pridet tja. Kakšen žlahten jazzerski dragulj najdem tudi v knjigarni ValeNovak v LJ CityParku.
Art Porter praviš… evo že poslušam na YouTube: http://www.youtube.com/watch?v=zwLdOAIYasc. Čudovit saks! Vedno rada odkrijem kaj novega, hvala.
november 12th, 2009 at 14:51
Tud sam se bil na koncertu in je bilo res hudo, life time. Sem pa slišal iz preverjenih virov, ker vidim, da se hudujete za drugi neodigrani bis, da ga je Marcus hotel odigrati in se je dogovoril z Rončelom, ampak je menedžerka zadevo preprečila, takoj zahtevala luči in musko v dvorani.
november 12th, 2009 at 21:30
Camus, to je pa res škoda.
No, danes sem prebrala dobro novico: Cvetličarna se bo zopet odprla. Tam dobiš vsaj parkplac in Mojito.