Predpraznično vzdušje
Lajf je takšen, kakor si ga ustvarjaš sam.
Zadnje čase poslušam jamrarije, kako zoprni so tile decembrski prazniki, wanna be a must veselje, prezgodnje in nikakve okrasitve in osvetlitve mest in trgovskih centrov, ipd…
Spomnim se, ko sem pred 14 leti obiskala New York prav v času začetka decembrske praznovalne mrzlice. V trgovinah so imeli blazne popuste, v njih je dišalo po cimetu in vaniliji, vrteli so se božični džingli. Na slavnostno otvoritev okrasitve mesta je prišlo milijon ljudi. V gneči na ulicah New Yorka je bilo vseeno čarobno, gneča urejena in organizirano pretočna, ogromna bahava jelka v Rockefeller centru je bila seveda prekrasna, drsališče pod njo točno tako romantično kot je v filmih, ljudje so stali v vrstah, da so si lahko ogledovali najlepše okrašene izložbe. Tudi ne bom pozabila čarobnega vzdušja na predbožičnem Dunaju, pred leti. Mesto in ljudje so dihali z njim, se zabavali in bili sproščeni.
Takrat v Ljubljani o čem podobnem še niti sanjali nismo. Samo kakšne lučke so bile zanikrno napeljane, v stari Ljubljani se je iz zvočnikov širila klasična glasba, pri štantih se je bleščalo od kiča in smrdelo od kuhančka iz cenenega vina in pa starem olju izpod pleskavic.
V soboto sva se šla z najljubšim sprehajat po Ljubljani, da se malo naužijeva tega predprazničnega vzdušja in večinoma je še vedno tako, kot je bilo takrat pred leti. Ampak nama ni pokvarilo razpoloženja in dobre volje. Pa slednja ni bila tu zaradi prihajajočih praznikov, ampak zato, ker sva uživala v času, ki sva si ga vzela samo zase, uživala v samo najinem sprehodu. Pa čeprav se je s Prešerca razlegalo stupidno fušarsko kruljenje nekega sedmorazrednega balkanskega banda, čeprav so lučke na drevesih še vedno samo fliknjene, čeprav je še vedno smrdelo s stojnic in čeprav je bila mimo štantov samo gneča hitečih in prerivajočih se ljudi. Manjkalo je samo še sneženje, pa bi bil večer popoln.
S sodelavko, ki sicer prihaja iz Finske, pravkar pa je preživela vikend v Munchnu na predbožičnem sejmu, sva se pogovarjali o tem, kako zanimivo je, da znajo nekateri ljudje preprosto in sproščeno uživati v predprazničnem vzdušju, se mu enostavno prepustiti in se imeti lepo. Ni nujno, da se to vzdušje naseli vate samo zaradi trikov potrošniške družbe, takle pač mamo in tako je. Ampak lahko uživamo tudi v tem, da znamo uživati v dišeči peki piškotov kar doma.
Otroci že nekaj dni navijajo, da bi postavili jelko. Miklavž je prinesel domače piškote, dišeče pomaranče in drobna darilca (knjige), ter seveda parkeljna iz kruha in s šibo. Celo Lori, gospa Hrčkova, je dobila svoj mali rdeči štumf in v njem mandarino.
Letošnje praznike bom preživela na berglah, sprehajanja verjetno ne bo več kaj dosti, nadomestila ga bo rehabilitacija. Zato zdaj uživam v vsakem trenutku, pa naj bo še tako navaden, obšlesano stereotipen ali celo cenen. Vzdušja praznikov si ne pustim vzeti.
december 7th, 2009 at 14:46
Čeprav se me predpraznično vzdušje še ni dotaknilo, se je odprlo s tem čudovitim prispevkom. Okusila sem vse vonjave, okuse in poglede, ki si jih opisala. Zebe me itak cele dneve, zato nisem podoživela le dela, ki je zelo značilen za pohajanje po predbožični Ljubljani – mrzle noge:). Hvala! Si mi polepšala ta turobni dan in verjetno še marsikomu.
Si polna navdiha, saj sem včeraj pekla tudi piškote, ki sicer niso bili popolnoma po okusu obiskovalcev, smo se pa lahko na račun tega nasmejali.
december 7th, 2009 at 15:11
Mah, sama vedno bolj ugotavljam, da smo (oziroma je moja generacija) vedno bolj eni sami jamrači. Ljudje, ki jim pod milim nebom nič ne fali, preživljajo dneve v tekmovanju pritoževanj, jamranj, smiljenja samemu sebi …
In kot praviš – ne znamo biti več navdušeni, zadovoljni z dnevom, ki je šel dobro mimo, z dobrim piškotom, še otroci so vedno bolj pomanjšana slika tečnih odraslih … Pogrešam obratno stranje. Zakaj odrasli ne znamo/znajo več v otrocih negovati otrok, zakaj je potrebno utišati tudi otroka v sebi?
Mah, brez veze. Jaz se ne dam in če bom še tako šojasto smešna in pocukrano patetična, bom tudi letos uživala v malih radostih decembra … Karmen, uživaj tudi ti, dokler boš lahko. Potem pa se pusti razvajati svoji domači četici :)
december 7th, 2009 at 15:30
Vsekakor upam, da bo rehab pomagal? Prijateljica, ki ravno tako kot ti rada športa, je tudi pristala na berglah zaradi kolena in kadar grem na nordijsko hojo ali tečt, malce pomislim na vaju in si rečem, da mi je res dobro. Se opravičujem za takšno izkoriščanja človeka po človeku, sem namreč mastna pod kožo :-D
Strinjam se, da so “božični trgi” velikokrat precej … ma ja, kot si rekla. Velja tudi za Nemčijo, za Muenchen ali Stuttgart pa najmanj dejstvo, da je tam absolutno preveč ljudi.
Vseeno tudi midva greva, bila sva že dvakrat, na kuhano češnjevo vino in langoš, ki je zame nekaj takega kot domača prekmurska kuhinja :-) Nič ne pričakujeva, da nama bo božični vrvež spremenil življenje, po nakupih tudi ne hodiva tja (jaz darila naročam kar po internetu), vseeno je fajn.
Kljub temu mi božič ne pomeni čisto nič… Prvič sem ga praznovala v današnji obliki kot študentka, kot otrok samo v cerkvi, pa še to po protestantsko, torej skromno, največkrat brez daril, ki pa so bila za miklavža in novo leto. Mi taki rojeni decembra ga itak malo nasrkamo, ker nas ima folk, ki nam mora dvakrat v enem mesecu kupovati darila, pouhn kufer :-)
december 7th, 2009 at 19:39
Tina, hvala.
M, anede: same jamrače vidim okoli sebe zadnje čase. Danes se je vrnila sodelavka iz Indonezije in je pravila, kako se je čudil nek študent, ki ga je spoznala tam, ko sta se pogovarjala, pa je zvedel, da je v SI veliko samomorov. “A ste lačni?” jo je vprašal. “A vas zebe?” in mu ni bilo jasno. Uživaj tudi ti. Meni bo doma na rehabu prav luštno, le zalogo knjig si moram prej naredit.
Alcessa, verjamem, da bo, ker hočem še laufat v lajfu. In to veliko in še dolgo! Nič ni narobe, če pomisliš, kako ti je kul v primerjavi z drugimi in ne imej zaradi tega slabe vesti, prosim. Sem vesela zate, da paličariš :-)
Točno to, saj ni treba pričakovati haloja okrog praznikov, pa je potem lahko vseeno čisto lepo. Jaz nisem verna, ampak mi je lepo, ko se ne božično jutro otroci že navsezgodaj zapodijo pod smrekco in prav to njihovo pričakovanje je tako vznemirljivo in lepo.
december 7th, 2009 at 20:17
Karmen točno tako čutim tudi jaz. In mi gredo na živce vsi, ki morajo tudi v tem predprazničnem času iskati le negativno… Pred dobrim tednom sem na neki radijski postaji poslušala klice poslušalcev, ali je res grozno, ker trgovci v silni želji prodati čimveč vnašajo predpraznično vzdušje v svoje centre že konec decembra. In so se skoraj brez izjem vsi strinjali, da je to bistveno prezgodaj. Mene pa ne moti, še vesela sem. Ob tistem malo časa, kolikor ga utegnem nameniti nakupovanju in “sprehodom” po šoping centrih, bi se mi mimogrede zgodilo, da tega vzdušja sploh ne bi uspela ujet, če bi trajalo res le dva tedna. No najbrž pa bi me motilo, če bi bil to naš način preživljanja prostega časa med vikendi. Pet ali šest sobot ali nedelj pa se res naveličaš preživet v prazničnem vzdušju:).
december 7th, 2009 at 20:20
Aja predbožični sejem v Munchnu je prečudovit, se ne spomnim kakega štanda s kičem (pa smo slučajno bili tam štiri leta zapored v tem času). No letos v Innsbrucku pa smo že bili malo razočarani:).
december 7th, 2009 at 22:55
moje vprašanje bo tokrat bolj off topic, če si lahko dovolim. ravnokar sem presedlala iz pc na maca, in ker vem, da se ti precej spoznaš na te zadeve, me zanima, s katerim programom / programi si nadomestila microsoft office? še posebej word in excel. hvala.
december 7th, 2009 at 23:38
Kok je tole super napisan. V Berlinu je tudi vse urejeno gužvasto, ker imamo neskončno mnogo “Weinachstmarktov” in ne le enega, kot v Ljubljani. Uživam v vonju super kuhanega vina, vafljev z nutelo in vseh mogočih dobrot, zato na veliko pečem v majhnem študentskem stanovanju v električni pečici iz amazona, ker brez domačih piškotov pa res ne morem bit;)
december 8th, 2009 at 9:23
Maxi, je treba napisat kaj pozitivnega, da se pozitivno sploh lahko vidi, a ne? :-) A veš, da sem tudi sama pomislila enako: še dobro, da je okrašeno 4 tedne, mi vsaj 1x uspe to videt. Hm, kaj če bi šle me babe skupaj v Munchen na predbožični sobotni potep?
Salvia, ni problema, če je off topic. naj ti bo Mac v veselje. Uporabljam programe iz paketa iWorks (KeyNote namesto PowerPointa je sploh fantastičen). Če pa potrebuješ Excel bolj za zahtevno rabo, pa si naloži MS Office za Maca.
Katarina, Berlin je moje sanjsko mesto in nekoč ga bom zagotovo obiskala. Problem je, ker nizkocenovnih letov direktno iz SI v Berlin žal ni. Uživaj v vonjih domače peke še naprej :-)
december 8th, 2009 at 11:15
pri nas že 3 tedne pečemo piškote in pite in štrudle. diši po cimetu in limonini lupinici. …
lajf je toćno tak kot si ga narediš. enim je pač preprosteje jamrati in bentiti kot pa si ga z malo, malo truda polepšati.
december 8th, 2009 at 12:46
hvala. sem še malo brskala in odkrila neo office, bom videla kako se bo tale obnesel. spoznavanje je pa vsekakor zanimivo :)
december 8th, 2009 at 12:48
Sečkica, saj včasih moramo tudi malo pojamrati, ampaksamo malo :-)
Salvia, glede na to, si vpisala e-mail predvidevam, da si @ že odkrila :-)
december 8th, 2009 at 14:22
hehe, ja, nekaj dni pred nakupom sem lep čas previsela na mreži, da sem se seznanila z nekaterimi osnovami os x-a. precej vesela sem bila, da sem vedela, kje je @, preden sem sploh trčila ob ta problem :) sicer pa zaenkrat pogrešam tipko del in funkcijo ctrl + F. to sem precej uporabljala …
december 8th, 2009 at 14:52
Še mene so včeraj zvabili v to presneto lj. No… lahko bi bilo slabše. :)
december 8th, 2009 at 17:49
V Berlin se pride nizkocenovno iz Benetk, do tja pa z vlakom. Imaš toliko časa, da si lahko ogledaš še mesto. Večkrat preizkušeno, večkrat dobro. Kot navdušenki nad oblikovanjem, jazzom ti bo Berlin obljubljeno mesto.
december 8th, 2009 at 22:59
Salvia, delete je ctrl+backspace :-)
Piskec, kot berem na Koornku, tudi laufaš u temi okrog jezera. V LJ vsaj ne srečaš medveda :-)
Oliveta, Benetke sem že čekirala, pa mi gre skoraj cel dan. Če bi kam poletela za dan ali dva, rabim vsako urico. Imam pa že ogledano varianto z vlakom spalnik do Berlina. Hecno – letalski prevozi so mnogo cenejši.
december 9th, 2009 at 0:51
ljudje se pač ne zavedajo da se utapljajo v lastni jamrariji in da jih to ne dela srečne…takile blogi jim morda dajo kej mislit…sicer pa se mora člouk sam dokopat do svojega bogastva
december 9th, 2009 at 2:38
Berlin should be the choice:) ja letalo je ceneje, ampak vlak je pa lepša izkušnja. še posebej kakšen ICE;)
december 9th, 2009 at 13:10
men so lučke prav otroško kjut. tudi če so bedne (kot npr. neke prastare socialistične zadevšne v mariboru), dajo mestu eno magično svetlobo. sprehajat se pa da tudi po kakšnih samotnejših ulicah. zaresna gužva je itak samo okol štantov.
hvala za tip :)